Nadležne opekline so le ena od mnogo nevarnih posledic pretiranega izpostavljanja soncu – poleg rdeče kože te lahko doleti še marsikaj, v najslabšem primeru tudi kožni rak.
Si tudi ti med tistimi, ki častijo brezoblačno nebo in vsako leto komaj čakajo, da se bodo začeli tisti čudoviti, s soncem obsijani dnevi, ki ti dajo energijo? Tako je tudi prav, saj je sonce vir življenja na Zemlji.
A te velike rumene krogle bi se pravzaprav morali bati, saj sončni žarki, če jih nenadzorovane spustimo preblizu, naši koži prej škodujejo kot koristijo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja vsako leto zaradi čezmerne izpostavljenosti soncu pomoč poišče kar 440 ljudi, nekaj pa jih mora na zdravljenju celo ostati v bolnici.
Ker vemo, da si poletja ne želiš preživeti v postelji, ti zaupamo, da v veliki meri lahko sama poskrbiš za to, da boš od sonca vzela le pozitivne učinke, na primer dobro počutje. Brez truda sicer ne bo šlo, ampak če upoštevaš naše zdrave nasvete, boš skozi poletje zagotovo prikrmarila brez opeklin in dodatnega tveganja za kožne bolezni.
Zdrav nasvet št. 1:
Izogibaj se sončenju
Čeprav se ti zdi zagorela koža lepša od blede, dermatologi načrtno sončenje odsvetujejo. Zakaj? Dovolj vitamina D, ki se ob izpostavljenosti soncu tvori v naši koži in je nepogrešljiv pri izgradnji kosti, nastane že ob običajnem stiku s soncem. Z drugimi besedami: sonce na tvoje telo koristno vpliva že v 15 minutah, kar je več, pa postane škodljivo.
“Še posebej se žarkom izogibaj med 11. in 16. uro, ko so najnevarnejši,” ti priporoča mag. Tatjana Kolačkova iz Lekarne Sanofarm iz Ljubljane. Do Zemlje pridejo UVA- in UVB-žarki – prvi so žarki dolgih valovnih dolžin, ki segajo globoko v kožo in povzročajo posledice, ki bodo vidne šele čez nekaj let, drugi pa so žarki srednjih valovnih dolžin, ki delujejo v zgornjih plasteh kože.
Oboji so dejavnik tveganja za pojav kožnega raka! Če ti je kaj do zdravja kože in če imaš svetlo polt in lase, velika znamenja in je v tvoji družini že kdo imel kožne bolezni, bodi v kritičnih urah, ko je sonce najmočnejše, v zaprtih prostorih. Sladoledkanje in druge zunanje dejavnosti opravi zjutraj ali pozno popoldne oziroma zvečer.
Lahko pa ti pri porjavitvi pomaga tudi samoporjavitvena krema, ki sicer ne varuje pred soncem, pomaga pa ti pri porjavitvi tvoje kože brez sončenja.
Zdrav nasvet št. 2:
Zavedaj se negativnih učinkov sonca
Kaj vidiš, če se danes pogledaš v ogledalo – sijoč obraz brez gubic in temnih lis? Zagotovo čez pet ali deset let ne bo več takšen, če ga boš preveč izpostavljala soncu. Posledice bodo prišle na dan v obliki prezgodnjega staranja kože (tega si res ne želiš, kajne?), izsušenega videza, alergije na sonce, gub, peg in vidnih žilic, najhujše, kar se ti lahko zgodi zaradi nespametnega sončenja, pa je kožni rak.
“Če ne želimo občutiti vseh teh negativnih vplivov, je v prvem koraku nujno izogibanje pretiranemu stiku s soncem. Obvezna je zaščita z oblačili in pokrivali, nanašanje ustreznega zaščitnega faktorja – tudi pri vsakdanjih opravilih, na primer na poti v službo ali trgovino in pri športu, pomembna je tudi uporaba losjonov po sončenju z vitaminom E in pantenolom, ki kožo negujejo in navlažijo,” svetuje mag. farmacije Kolačkova.
Zdrav nasvet št. 3:
Sooči se s preobčutljivostjo za sončne žarke
Po besedah sogovornice se pri vedno več ljudeh pojavlja alergija oziroma preobčutljvost za sonce. “Za te težave je značilna rdečica ali srbeči rdeči izpuščaji. V hudih primerih je najboljša odločitev obisk pri zdravniku, za tiste z blago različico pa so v lekarnah na voljo zdravila brez recepta.”
Če te muči alergija, si za zaščitno sredstvo izberi gel brez dišav, konzervansov in barvil, ki so lahko večje tveganje za nastanek alergičnih reakcij.
“Odveč ne bo niti opozorilo, da nekatera zdravila, recimo antibiotiki, antidepresivi in še mnogo drugih, povečujejo občutljivost za sončne žarke, zato je potrebna dodatna previdnost,” dodaja mag. Kolačkova. Pri farmacevtu v lekarni se pozanimaj, kako v kombinaciji s soncem deluje zdravilo, ki ga jemlješ.
Zdrav nasvet št. 4:
Nikoli ne pozabi na zaščito
Zaščitno sredstvo, ki si ga kupila lani, letos ne zagotavlja več zaščite, ki jo obljublja številka na embalaži, zato v trgovini ali lekarni kupi novo kremo, mleko ali gel. Pozorna bodi na oznako SPF – faktor zaščite, ki naj ne bo nižji od 20.
Pred soncem varujejo tudi oblačila: suha, svetla in gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami nudijo zaščito, ki je enakovredna faktorju 4. Da boš popolno opremljena, se skrij pod super seksi klobuček in si nadeni še očala s kakovostnim filtrom.
Zdrav nasvet št. 5:
Nanesi zaščitno sredstvo
Namaži se pol ure, preden greš na sonce, nato pa nanos obnavljaj na dve uri. Pri tem uporabi zadostno količino kreme – če boš z njo varčevala, bo faktor manjši, kot piše na steklenički. Tudi če je sredstvo vodoodporno, ga po kopanju ponovno nanesi, enako pa velja, če se potiš. Mag Kolačkova opozarja: “Kadar si v bližini vode, se namaži večkrat in z višjim zaščitnim faktorjem.”
Zdrav nasvet št. 6:
Misli tudi na občutljiva mesta
Kratki ali speti lasje odkrivajo tvoj vrat in privlačijo moške poglede ter ... sončne žarke. “Vrat, uhlji in ustnice so območja, ki jih običajno premalo skrbno ali pa sploh ne namažemo, čeprav je koža tam zelo občutljiva, poudarja mag. Kolačkova. Tvoje ustnice bodo zelo vesele stika, ki bo vseboval visoko zaščito.
Zdrav nasvet št. 7:
S fantom si preglejta kožo
To je še en dober razlog, da se slečeta in ... vestno preučita dogajanje na vajini koži. Zelo pomembno je, da enkrat mesečno preverita, ali so se pri znamenjih pojavile kakšne spremembe. Kako ugotovita, ali je čas, da se podvizata k osebnemu zdravniku ali dermatologu?
Pomagala vama bo metoda ABCDE:
- A (asimentry) – če je znamenje asimetrično oziroma nepravilne oblike,
- B (borders) – če ima nejasen ali nepravilen rob,
- C (colour) – če je v njem več odtenkov rjave,
- D (diameter) – če je njegov obseg večji kot 5 mm,
- E (evolution/elevation) – če se spreminja ali postane izbočeno.
Kožni rak je v Sloveniji med najpogostejšimi, število primerov pa še narašča. S sončenjem sta povezana predvsem bazaliom (krvava razjeda na koži, ki se zaceli, a ponovno začne krvaveti) in maligni melanom, ki večinoma nastane iz temnih kožnih znamenj – več o tem preberi na strani Onkološkega inštituta (www.onko-i.si), med gradivom za javnost in bolnike.
Zlasti če imaš po telesu veliko znamenj, se naroči na preventivni pregled pri dermatologu, še preden odideš na dopust – na vrsto boš najverjetneje prišla šele jeseni. Celo poletje boš imela v mislih, da moraš res paziti na kožo, pa še izvedela boš, ali je vse v redu s tvojimi pikicami.
Zdrav nasvet št. 8:
Spremljaj UV-indeks
V prispevkih o vremenu boš ujela tudi napoved UV-indeksa, ki ti pove, kolikšna je moč UV-žarkov. Višja ko je vrednost (10 in več – takrat gre za ekstremno izpostavljenost), bolj se moraš zaščititi oziroma, če se le da, se zadrževanju na soncu kar izogni.
UV-indeks je lahko visok kljub oblačnosti, saj žarki prodirajo tudi skozi oblake, zato se moraš s kremo z zaščitnim faktorjem namazati tudi na oblačen dan. UV-indeks je najvišji v poletnih mesecih okrog poldneva oziroma 13. ure, višji kot v nižinah in ob morju pa je v gorah. Več o tem na www.arso.gov.si/vreme/podnebje.
Zdrav nasvet št. 9:
Prva pomoč pri opeklinah
Je sonce kljub našim nasvetom premočno oplazilo tvojo kožo, ki te zdaj peče? Mag. Tatjana Kolačkova priporoča:
- zadržuj se v senci in se čim bolj skrivaj pred soncem,
- opečena mesta si lahko hladiš s hladnimi obkladki,
- vzemi tablete proti bolečinam, ki učinkujejo tudi protivnetno (dobiš jih v lekarni),
- spij veliko vode, da boš vlažnost koži dodala tudi od znotraj,
- kožo neguj z vlažilnimi kremami ali pa izberi dober aloe vera gel.
Zdrav nasvet št. 10:
Pazi, da ti na glavo ne potrka sončarica
Še bolj neprijetna kot opekline je sončarica, ki jo dobiš, če glavo nepokrito nastavljaš žarkom. Preprečiš jo tako, da se ob najhujši vročini skriješ pred soncem, uporabljaš pokrivalo in dovolj piješ (najbolje kar vodo).
“Toplotni udar je življenjsko ogrožajoče stanje, za katerega so značilni zmedenost in omotičnost, povišana temperatura, vrtoglavica, glavobol, slabost ali celo bruhanje,” našteva mag. Kolačkova.
“Kdor ima te znake, naj takoj poišče zdravniško pomoč, sicer pa mora nemudoma v hladno senco, sleče naj čim več oblačil, se uleže in dvigne noge.” Če se to zgodi komu v tvoji bližini, mu pomagaj z ledenimi obkladki, masiraj roke in noge ter ga spodbujaj, da po požirkih pije vodo (alkohol je strogo prepovedan).
Zdrav nasvet št. 11:
Za vedno pozabi na praženje,
saj je rezervirano za čebulo, jetrca in krompir! Tudi če si si zamislila ležerne počitnice na plaži, svoj ležalnik obvezno postavi v senco in se pridno maži s kremo. Žarki te bodo dosegli povsod, ker se odbijajo od tal in vode, in ni se ti treba bati, da bi domov prišla bolj bleda, kot si bila pred dopustom (hrustljavo zapečene bejbe tako ali tako niso več v modi).
Za strokovno pomoč se zahvaljujemo mag. Tatjani Kolačkovi iz lekarne Sanofarm, Celovška 142, Ljubljana.
Prevedla in priredila: Manca Kraševec
