C: Je pri nas mogoče opravljati testiranja za pridobivanje informacij o morebitni predispoziciji za obolenje?

Ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence, je potreben obisk pri družinskem zdravniku. Priporočamo, da se na pregled pripravijo in zdravniku opišejo težave, ki so jih opazili. Najbolje je pripraviti spisek opažanj, povezanih s spominom in spremembe v obnašanju, razpoloženju, orientaciji, od kdaj se težave pojavljajo in njihovo pogostost.

V kolikor družinski zdravnik ugotovi, da gre za lahko za demenco oziroma kognitivne motnje, napoti osebo k specialistu za demenco: nevrologu ali psihiatru. Specialist bo opravil obsežnejši pregled, na osnovi pridobljenih rezultatov postavil diagnozo in predpisal zdravljenje.

"Pravočasna diagnoza je pomembna, ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni."

Pravočasna diagnoza osebam z demenco in njihovim bližnjim omogoča, da se dobro informirajo o bolezni, se ustrezno pripravijo na njeno napredovanje, načrtujejo oskrbo in pomoč ter pridobijo usmeritve in informacije o podpori in storitvah, ki so jim na voljo. Pravočasna diagnoza je pomembna tudi za načrtovanje pomembnih odločitev in urejanje zadev.

C: Kolikšen odstotek ljudi je podvrženih obolenjem? 

 Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, se težje orientiramo v prostoru in težje znajdemo v novih situacijah, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni. Demenca je sindrom upada več višjih živčnih funkcij, kar prizadene izvajanje dnevnih aktivnosti obolele osebe.

"Gre za pridobljen sindrom, to pomeni, da višje živčne funkcije opešajo v primerjavi s stanjem pred boleznijo. Najpogostejša med vsemi je demenca, ki se pojavlja v sklopu Alzheimerjeve bolezni (AB) in predstavlja med 60% in 80% vseh demenc."

Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima kognitivne motnje že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. Večina demenc ni ozdravljivih. Okoli deset odstotkov pa jih lahko pozdravijo, saj jih povzročajo npr. pomanjkanje vitamina B12, ki ga lahko nadomeščamo ali pa bolezni drugih organov. Pozdravijo lahko tudi nekatere možganske tumorje, krvavitve ali hidrocefalus. Pomemben ozdravljiv vzrok demence je tudi depresija v starosti.

C: V kolikšni meri je bolezen dedna - če je za boleznijo zbolela babica, je pravilo, da zbolita tudi njena hči in vnukinja? 

Mnenja strokovnjakov o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni, se razlikujejo. Nekateri menijo, da ima samo 1% bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko drugi menijo, da je takih bolnikov do 5%. Prof. dr. Boris Rogelj je v članku zapisal: "Pri Alzheimerjevi bolezni je značilno, da bolezen nastopa predvsem pri starejših ljudeh, pri dednih oblikah pa lahko nastopi tudi prej.

Zgodnja oblika (pred 60. letom starosti, op. Spominčica) je zelo redka in je povezana s spremembami v genu za protein APP, ki je predhodnik za amiloid β, ter v genih za proteina presenilin 1 in 2, ki imata vlogo pri cepljenju proteina APP in tvorbi amiloida β.

Pri starostni ali pozni obliki Alzheimerjeve bolezni pa je z genetskega vidika najbolj pomembna ena oblika gena apoE, ki nosi zapis za protein apolipoprotein E. Obstajajo namreč tri oblike gena apoE, označene z 2, 3 in 4. Pri osebah, ki podedujejo eno kopijo gena apoE4 (od očeta ali od matere) obstaja dva do tri krat večja verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Pri tistih, ki podedujejo dve kopiji (od očeta in od matere), je verjetnost celo 12-krat večja. Nasprotno pa je druga oblika apoE -  apoE2 celo zaščitniška, in je pri osebah , ki imajo gen v tej obliki, verjetnost za nastanek bolezni pol manjša."

C: Koliko ljudi v Sloveniji letno izve za diagnozo?

Ocenjuje se, da je v Sloveniji obolelih že več kot 32 000 oseb, zanje pa skrbi približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Alzheimer's Disease International je v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov.

"Število oseb z demenco naj bi se vsakih 20 let podvojilo."

Ocenjujejo, da je bilo v letu 2015 na svetu kar 9,9 milijonov novih primerov – to pomeni, da je vsake 3 sekunde nekdo zbolel za to boleznijo.

Kateri so prvi alarmantni znaki?

Vsaka pozabljivost še ni demenca. Če nekdo išče ključe dvakrat na dan, ni to nič narobe. Če jih išče desetkrat in večkrat na dan, pa je to lahko že njen začetek.

"O demenci govorimo takrat, ko kognitivne sposobnosti, to je pomnjenje, razumevanje, govor, orientacija in presoja pri starejši osebi upadejo do te mere, da moti pri vsakdanjem življenju."

Demenca se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jih spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije.

Prvi znaki demence so:

1.           postopna izguba spomina;
2.           težave pri govoru (iskanje pravih besed);
3.           osebnostne in vedenjske spremembe;
4.           upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije;
5.           težave pri vsakodnevnih opravilih;
6.           iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari;
7.           težave pri krajevni in časovni orientaciji;
8.           neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj;
9.           spremembe čustvovanja in vedenja;
10.         zapiranje vase in izogibanje družbi.

Tako kot za druge bolezni je preventiva pomembna tudi pri demenci. Čeprav demence ne more preprečiti, pa lahko vsaj odloži začetek bolezni in upočasni njeno napredovanje. Med dokazano učinkovite dejavnosti sodijo: redna fizična in miselna aktivnost, zdrava in uravnotežena prehrana, kakovostno spanje, aktivno družabno življenje ter obvladovanje stresa.

C: Na koga se lahko posamezniki obrnejo v primeru želje po pomoči?

Osebe z demenco in njihovi svojci se lahko obrnejo na Spominčico – Alzheimer Slovenija. Lahko pridejo na osebno svetovanje ali pokličejo na svetovalni telefon 059 305 555, kjer dobijo potrebne informacije ali pa se o svojih težavah in stiskah samo pogovorijo. Enkrat mesečno se zbere tudi Skupina za samopomoč, ko se svojci oseb z demenco pogovorijo med seboj in si izmenjajo izkušnje. Srečanju prisostvuje tudi strokovnjak, ki ga lahko vprašajo za nasvet ali informacijo.

Več informacij lahko posamezniki dobijo tudi na spletni strani www.spomincica.si.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ