Se mu težko upreš, ko si žalostna, utrujena, jezna, zaskrbljena in kar je še tistih čustvenih stanj, ki bi jih hitro rada posladkala. Torte, sladoled, čokoladice, samo da bi bilo življenje lepše?
Nisi edina! Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka z Inštituta za razvoj človeških virov, nam vzrok razloži tako:
“Prva hrana – mamino mleko je sladka. Skozi dojenje se med mamo in otrokom gradi prva čustvena vez, skozi katero se med njima pretakajo tudi vsa čustvena sporočila, prijetna in tudi neprijetna. Pri večini ljudi se sčasoma skozi čustveno varen odnos s starši čustveno doživljanje postopoma ločuje od hrane in se širi na druge kanale, nekaj te vezi pa ostane v vseh nas.”
A čeprav gre ljubezen skozi želodec in čeprav si začela svojo prehranjevalno pot s sladkim mlekom, nekaj ni v najlepšem redu, če ob vsakem obroku in še vmes iščeš nekaj sladkega.
Zakaj se ti to dogaja?
“Ker hočeš tolažbo ali nagrado,” pravi Sarah Wilson, nekdanja urednica Cosmopolitana v Avstraliji in avtorica knjige Adijo, sladkor.
Sarah je ugotovila, da je od sladkorja odvisna, ko je močno zbolela. Že pri 36 letih je izgubila menstruacijo in zdravniki so ji rekli, da je v začetku menopavze in da ne bo mogla imeti otrok.
Danes, po sedmih letih, je Sarah (na spodnji fotografiji) več kot zdrava, z redno menstruacijo, in če si želi imeti otroke, lahko takoj zanosi. Ugotovila je, da je sladkor povezan s policističnimi jajčniki in vrsto bolezni, ki jim povezave s sladkorjem ne bi nikoli pripisali. Ko se je nehala sladkati, se ji je med drugim zbistril tudi um, zato lahko zdaj dela bolje in hitreje.
Prepoznaj svoja čustva!
“Ko čutimo neprijetna čustva, želimo samo to, da bi izginila, da bi jih nekako otopili ali omilili,” dodaja strokovna delavka v Svetovalnici za motnje hranjenja MUZA Darja Poljanec, spec. psihoterapije transakcijske analize in logoterapije.
Sarah predlaga, da vedno, ko si želiš nekaj sladkega (tudi ona je bila odvisna od sladkorja, zato zelo dobro ve, kaj se ti dogaja), prepoznaj svoja čustva in ranljivost ter svoje misli namesto k sladkorju usmeri drugam.
“Namesto da bi v stresnem trenutku zavila k avtomatu za hrano, grem zdaj na hiter sprehod v park ali pokličem prijateljico,” pravi Sarah.
Darja v Svetovalnici za motnje hranjenja pogosto opaža, da si osebe, ki pridejo tja po pomoč, ne dovolijo čutiti jeze, žalosti, nemoči.
Ob nezmožnosti soočanja s svojimi čustvi se zatekajo k nezdravi hrani, ki jim prinaša kratkotrajne občutke zadovoljstva. “Vsi vemo, da se po nekaj koščkih čokolade počutimo bolje,” pravi Poljančeva.
Sladkor je kot droga
Raziskave v zadnjem desetletju kažejo, da sladkor vpliva na iste centre v možganih kot droga, ki so odgovorni za zadovoljstvo in nagrajevanje. Daje nam občutek ugodja, pomirjenosti, zadovoljstva.
“Vsi želimo čutiti samo prijetna čustva, ne želimo čutiti jeze, žalosti itd. In hrana, predvsemtako imenovana nezdrava hrana, nas popelje v ugodje, v prijetno razpoloženje. Daje nam občutke, ki so visoko na naši lestvici kakovostnega življenja. Žal pa so ti občutki kratkotrajni in telo zahteva nov vnos in tako se znajdemo v začaranem krogu,” opozarja strokovnjakinja Darja.
Tega začaranega kroga pa si nobena od nas ne želi.
Neprijetno čustvo sladkorček dvakrat neprijetno čustvo (ker prvega še nisi rešila, zdaj pa se počutiš še kot nesposobna debelinka, ker slabe misli hraniš s sladkorjem, namesto da bi jih preobrnila).
Si podvržena motnjam hranjenja?
Če si že sama opazila, da se ob grenkih trenutkih zatekaš k sladki odrešitvi, odgovor že poznaš. Dr. Andreja Pšeničny razlaga, da so k motnjam hranjenja podvrženi ljudje, ki so čustveno bolj ranljivi, tisti, ki imajo bolj nestabilno samovrednotenje ter samozaupanje in ki teže uravnavajo meje med sabo in svetom.
“Zato jih lažje in hitreje preplavijo nerealne predstave o privlačnem in sprejemljivem, s katerimi nas zasipajo mediji,” opozarja.
Vredno je torej razmisliti o njenih besedah in se namesto v nove recepte slastnih čokoladnih kolačkov potopiti v svoja čustva ter odzive nanje.
Potrebuješ strokovno pomoč?
Ni sramota, če greš k strokovnjaku, da ti pomaga ozavestiti tvoje presladke navade. Škoda pa bi bila, da te pomoči ne izkoristiš in se naučiš svojih čustvenih stanj reševati konstruktivno, in ne s hrano.
Hrana jih ne reši, nalaga le novo trpljenje, če jo zlorabljaš ob stiskah, namesto da bi ti služila kot dober gradnik.
Če veliko posegaš po nezdravi hrani, predvsem po sladkorju dlje časa, oziroma če postajaš anksiozna ob misli, da nimaš dostopa do sladkega, ti Darja Poljanec svetuje, da poiščeš pomoč. 
Besedilo: PETRA ARULA
Fotografije: promocijsko gradivo, Getty Images
Preberi še: To je resnična zgodba o življenjskem boju zvezdnice Instagrama, ki jo spremlja ves svet
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
