Ker nas v življenju ne čakajo zgolj mavrica in rožice, se naša psiha v trenutkih težjih (in/ali osebnih) ali konfliktnih (in/ali medosebnih) dogodkih postavi tudi v obrambno držo. Kako v takšnih trenutkih odreagiraš ti?
Psiha (in posledično vedenje) v takšnem stanju zavzame:
- vlogo stražarja, ki se brani pred ogrožujočim iz okolice (lahko pa tudi zgolj z nesprejemljivimi vsebinami iz naše notranjosti). Psiha v tem primeru poskuša potisniti nevarne vsebine iz področja zavednega v nezavedno,
- ali pa funkcijo prevaranta, ki za psiho nesprejemljive impulze prikazuje v lažni luči, da jih zavest lahko sprejme.
In kako se obrambni mehanizem kaže?
Mali psihohološki leksikon naših osnovnih obrambnih mehanizmov ...
- Potlačitev: je obramba, pri kateri gre za potiskanje konfliktov in neprijetnih dogodkov iz zavesti. Prepričamo se, da nekaj bolečega na videz pozabimo, vendar bolečine s tem ne odstranimo, ampak le premestimo v nezavedno. Tam sicer bolečine ne moremo predelati, je razrešiti, saj se je ne zavedamo, zato predstavljajo potlačene vsebine svojevrstno 'psiho časovno bombo'.
- Sprevračanje: je obračanje v nasprotje npr. ko smo do nekoga, ki ga nezavedno sovražimo ali nam gre na živce, pretirano prijazni in vljudni.
- Zanikanje: je obramba, ko z besedami prikrijemo svoje pravo mnenje o nekom, nečem, ki ni pozitivno, dobro.
- Premestitev: se zgodi v primeru, ko oseba jezo, agresijo ali druge nesprejemljive impulze, ki jih doživlja ob nekom, na primer otrocih, partnerju, prenese na nekoga drugega (ali nekaj drugega) v svoji bližnji okolici in ga (ali tisto) dejansko vidi kot izvor konflikta.
- Projekcija: je eden izmed najpogostejših obrambnih mehanizmov. Svoje negativne lastnosti pripisujemo drugim: 'Kako si sebična, zlobna, nevoščljiva ...', v resnici pa ... Pomaga nam, da vidimo sebe v boljši, druge pa v slabši luči, kar nam da podatek, kako dobra oseba smo.
- Introjekcija: se zgodi takrat, ko dobre lastnosti drugih pripišemo sebi. Z identifikacijo s pozitivno, pametno, lepo, ugledno osebo prevzamemo lastnosti, ki so za nas idealne: pamet, razgledanost, uspeh, lepota, in se z njimi poistovetimo. To pomeni, da imamo občutek, da smo ravno tako pametni, lepi, uspešni kot oseba, ki jo občudujemo.
- Racionalizacija: kadar svoja dejanja racionaliziramo in tako sami sebe opravičujemo. Za slabo oceno je kriv profesor, za neuspešen dan vreme. Stvari, ki si jih želimo, pa si jih ne moremo privoščiti, opravičimo z besedami, da jih itak ne potrebujemo.
- Kompenzacija: ... ko neuspeh na nekem področju nadomestimo z uspehom na drugem. Če mi v šoli ne gre dobro, mi gre pa v nogometu.
- Nadomeščanje: Včasih se namesto težjih izzivov raje lotimo lažjih, ki nam dajo občutek uspešnosti.
Pa koristi takšnih obramb?
Ana Zarnik, Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije je za revijo Lisa povedala:
"Obrambni mehanizmi, čeprav imajo funkcijo obrambe, težave ne rešijo. Njihov ponavljajoči se učinek vodi osebo v nezadovoljstvo, pozneje pa v resne čustvene težave in motnje. Tako človek potlači tesnobo, ki jo čuti v neki situaciji, ta pa s tem ne izgine, ampak se lahko celo razširi na druga področja njegovega delovanja in dolgoročno onemogoča človekovo normalno delovanje ter vodi v tesnobne motnje. Kadar obrambne mehanizme uporabljamo prepogosto, povzročajo psihične težave. Lažje pa jih razumemo, če se zavedamo, da delujejo v službi ohranjanja dobre podobe o samem sebi."
