Prijazna vrnitev k sreči

1. 11. 2007
Prijazna vrnitev k sreči

Ob temačnih jesenskih dneh so zlasti ženske potrte, nekatere pa tudi kar depresivne. A vedeti moraš, da ni že kar vsako slabo razpoloženje depresija.

Nebo leži kot svinčen pokrov nad svetom, dežuje v potokih in tudi podnevi je temačno. To te lahko precej potre. In kaj ti lahko pomaga, kljub temu da ni toplega sončka?

Prizadeta vsaka šesta oseba

Depresije in še bolj razširjena depresivna razpoloženja se pojavljajo dvakrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Skoraj vsaka četrta ženska enkrat v življenju preživlja take tegobe.

Kaj se pri takih nihanjih razpoloženja dogaja v možganih, je zdaj dobro znano. Ko nevrotransmiterja serotonin in noradrenalin nista v možganih več v ravnotežju, se pojavijo depresivni znaki:

  • neutemeljena utrujenost,
  • motnje spanja,
  • brezvoljnost,
  • tuhtanje,
  • pogost jok,
  • umik vase in osamitev,
  • izguba apetita,
  • pomanjkanje samozaupanja,
  • občutki krivde,
  • težava s koncentracijo,
  • razdražljivost,
  • in drugo.

Ko te stisne življenje

Globlji vzroki vsega tega dogajanja pa so vendarle bistveno bolj kompleksni.

Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo pogosto zunanji dogodki. Sem spadajo poleg jesenskega pomanjkanja svetlobe, ki nas bolj ali manj vse obremenjuje, tudi težki življenjski dogodki, kot sta izguba ljubljene osebe ali težka bolezen. Tudi močna hormonalna nihanja, ki nastanejo pri ženski po rojstvu otroka ali kasneje v življenju, pri menopavzi, prav tako lahko sprožijo prave depresije. Ženske so zelo občutljive tudi vsak mesec pred nastopom menstruacije. Takrat pogosto kot vreme menjajo razpoloženje, prisotna pa je tudi nerazložljiva otožnost.

Kdaj poiskati pomoč?

Ko nedejavnost in slabo razpoloženje trajata več tednov, se k temu lahko pridružijo samomorilne misli. Takrat je treba poiskati nujno pomoč pri svojem zdravniku ali psihologu.

Nujna pomoč:

  • Pogovori s človekom, ki mu zaupaš, so izredno pomembni pri vsakem depresivnem razpoloženju.
  • V mnogo primerih psihiater pomaga z zdravili in psihoterapevtskimi metodami.
  • Pri lahki do srednje težki depresiji lahko pomagajo izvlečki šentjanževke. Njen učinek so dokazali: zavira močan padec serotonina. Odmerek približno 900 mg v treh delih dolgoročno popravi razpoloženje. Vendar ima šentjanževka tudi stranske učinke: zmanjša delovanje kontracepcijske tabletke, koža postane bolj občutljiva za svetlobo. Pred njeno uporabo se zato pogovori o tem s svojim zdravnikom!
  • Pri močno izraženih depresijah zdravnik praviloma predpiše sintetična zdravila, ki se vključijo v različne sisteme nevrotransmiterjev v možganih. Moderni antidepresivi imajo zelo malo stranskih učinkov. Še to: zdravila uživaj še najmanj šest mesecev po izginotju vseh znakov.

Koristni ukrepi:

  • Načrtuj svoj dan: vsak dan naj po možnosti teče strukturirano. Zjutraj napravi seznam stvari, ki jih hočeš ta dan napraviti: vsaka izpolnjena naloga krepi samozavest.
  • Sposobnost za sprostitev je pomemben ključ za duševno ravnotežje. Priporočajo predvsem jogo ali avtogeni trening.
  • Prebudi svojo kreativnost: ravno v tem času ti lahko pomaga ustvarjanje z otroki ali slikanje, kreativni ples, recimo džez. Posebej primeren za izražanje podzavestnih konfliktov je tudi izrazni ples pod nadzorom strokovnjaka.
  • Ali rada poješ? Počni to pogosteje! Morda se lahko pridružiš tudi kakšnemu pevskemu zboru. Pri petju se sproščajo hormoni sreče (endorfini), kar krepi samozavest.
  • Pomembno je redno gibanje – zlasti na svežem zraku. Za depresivne ljudi priporočajo aerobiko, džoging, kolesarjenje ali plavanje. Pri treningu (tri- do petkrat tedensko je optimalno) lahko dobro utrudiš telo in le tako boš naredila nekaj zase in spotoma še odgnala temne misli.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"