Znanstveniki so dokazali, da s hrano, s katero potešimo lakoto, še kako vplivamo na to, kakšni bodo naši rezultati na izpitih.
O raziskavah o delovanju možganov in namigih, ki ti bodo prinesli boljše ocene za manj truda, smo govorili z Marijo Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh. in soavtorico knjig Zdrava prehrana je prava odločitev ter Zdravje je naša odločitev.
Če si se odločila, da boš pognala svoje možgančke, beri naprej.
Povečaj IQ
V spodbudnem učnem okolju, ki si ga boš pripravila sama, in z izbrano hrano bodo tvoji možgani dobili vse potrebne snovi, da bodo povečali tvojo inteligentnost.
Raziskovalci so dokazali:
"Na osrednji mehiški univerzi so ugotovili, da so imeli otroci s pomanjkanjem železa v krvi, čeprav še niso bili anemični, slabše rezultate pri testih inteligence kot tisti, ki so imeli v krvi dovolj železa. Doktor James Penland z ameriškega ministrstva za kmetijstvo je v raziskavi o železu v krvi pri starejši ljudeh ugotovil, da so tisti, ki so imeli železa dovolj, 'izrisali' enak elektroencefalogram kot mladi odrasli ljudje in so bili duševno vitalni. Ugotovil je, da pomanjkanje bora pri ljudeh ovira in upočasni delovanje možganov – bili so zaspani oziroma v stanju, ki je podobno spancu. Britanski in teksaški raziskovalci so ugotovili, da so imeli otroci s pomanjkanjem cinka slabše inteligenčne rezultate; z uživanjem jedi, bogatih s cinkom, pa so se povečale intelektualne sposobnosti in zbranost, zlasti pri ženskah. Ljudje s pomanjkanjem magnezija so bili slabše vzdržljivi, saj je magnezij ključen za spreminjanje ogljikovih hidratov v glukozo, ki je hrana za možgane. Britanska raziskava pri srednješolcih je ugotovila nižjo stopnjo 'učljivosti' in druge motnje učenja pri tistih, ki so uživali premalo vitaminov C, B1, B2, B3, B5, B6 in biotina," je nazorna Merljakova.
Ne pozabi na zajtrk
Možgane nahrani že zjutraj, da ne bodo, še preden bi dobro začeli delovati, že preklopili na 'stanje preživetja' ter bi jim zmanjkalo energije za reševanje, zbranost, spomin, logično razmišljanje.
Nekaj namigov za zajtrke, ki bodo aktivirali tvoje možgane: Bela kava in kruh, polenta in mleko ali jogurt, jajca in črni kruh, bananin zmešanček s pomarančo, polnozrnati kruh s skutnim namazom z drobnjakom ali redkvicami, vsake toliko pa si privošči razkošnejši začetek dneva: začni s kozarcem mlačne limonade, nato pa si privošči beljakovinski zajtrk s polnozrnatim kruhom: jajca, tofu, avokadov namaz s česnom, pokapan z limonovim sokom, brstični ohrovt ali narezano sveže kitajsko zelje, prekajenega lososa z rdečo pekočo papriko ali paradižnikom s peteršiljem, koščke puranjega mesa.
Kaj torej jesti?
Vse! Kajti le če bo tvoje telo (z njim pa možgani) dobilo vse snovi, ki jih potrebuje, bo lahko nemoteno delovalo, možgančki pa bodo shranjevali podatke, jih vključevali v že znano, analizirali, obdelovali ... Pa vseeno so nekatere snovi še pomembnejše od drugih.
Za izboljšanje spomina potrebuješ vitamine B1, B2, B3, B7, B12, E, holin, selen, mangan, jod, bor in cink ter flavonoide.
Sliši se bolj zapleteno, kot je v resnici, naša strokovnjakinja Marija Merljak pa te bo takoj potolažila: "Pred učenjem v knjižnici si naredi IQ-sendvič: med polnovredna kruhka vstavi pršut, kuhano jajce, kislo zelje, česen, oljčno olje, peteršilj in rožmarin, med učenjem pa grizljaj študentsko malico oz. orehe, mandlje, lešnike, pistacije, arašide, sončnična in bučna semena, suhe slive, dateljne, jabolka, hruške, rozine, rdeče grozdje, brusnice, borovnice, maline, robidnice, ribez."
Osupni z rezultati IQ-testa, preden se ga lotiš, pa vsaj tri tedne pazi, da boš možgančke hranila z dobrotami za zvišanje inteligence: "Jej ribe, pusto meso, jagnjetino, mleko in mlečne izdelke, sojin tofu, rdečo peso, rdečo papriko in rdečo čebulo, paradižnik, bučke, stročnice (fižol, grah, čičerko), proso, mandlje, orehe, lešnike, bučna semena, jabolka. Ko ti bo zmanjkalo moči, si popeči lososa, ki vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin, ki poleg IQ-sposobnosti povečujejo tudi bistrost učenja, ali pa vsak dan pojej kakovosten prehranski dodatek z omega-3 maščobnimi kislinami."
Za veliko energije in dobro voljo poskrbi s premori, ki te napolnijo – ukvarjaj se s priljubljenimi športi, pleši na najljubšo glasbo, nasmej se dobri komediji in s prijateljico ali fantom ušpičita kakšno norijo.
"Obenem se posladkaj s koščkom temne čokolade z lešniki in rozinami, banano, dateljni, slivami, marelicami, breskvijo ali medom, če pa si si vzela premor za kosilo, naj bo na tvojem krožniku puranov zrezek s špinačo, motovilcem in drugo zelenolistno zelenjavo, ki ji dela družbo velika pest pšeničnih kalčkov, ali pa na solato pokapaj olje iz pšeničnih kalčkov," svetuje dipl. živ. teh. Marija Merljak.
Delo možganov ovirajo:
- Lakota: "Vsako sekundo morajo imeti možgani na voljo vse za življenje potrebne snovi – aminokisline, maščobe, vitamine, minerale in kompleksne sladkorje. Če primanjkuje samo ena od teh snovi, se začnejo težave: nemir, nervoza, razdraženost, motnje spanca, pomanjkanje zbranosti in podobno," svari Merljakova. Če ti izpiti vzamejo apetit, poskrbi za dovolj počitka in počni stvari, ki te razbremenijo stresa, nato pa si privošči pet manjših polnovrednih obrokov dnevno.
- Enostavni sladkorji: sladke gazirane pijače, beli kruh, sladkarije bodo zanihali količino glukoze v krvi, ki jo bodo možgani pretvorili v maščobo, obenem pa boš postala oslabela, nezbrana in konfliktna. Trik? "Namesto vrečke piškotov si na polnozrnati ali pirin kruh namaži avokadov namaz, v avokadu je namreč poseben ogljikov hidrat manoheptuloza, ki skrbi, da je sladkorja v krvi vedno dovolj."
- Nasičene in nekakovostne maščobe: nasičene maščobe ovirajo dotok kisika v možgane, zato jih je vedno bolje zamenjati z nenasičenimi omega 3 maščobnimi kislinami, ki jih dobimo v ribjem mesu, zlasti v negojenem lososu.
Besedilo: Petra Arula, foto: Tamara Schlesinger, Shutterstock.
Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo Tadeji Mantel Hauptman, spec. druž. med., dr. med.
