Poskrbi za svoj imunski sistem

27. 12. 2007
Poskrbi za svoj imunski sistem

Le zakaj bi morala vsako zimo porabiti najmanj deset paketov robčkov ter prestati prehlad in še virozo?

Obrambne celice postavi v prvo bojno vrsto, ki bo takoj odbila vse bakterije, viruse, vnetja, glivice in druge zdravstvene preglavice, ter se namesto bojevanju z boleznijo predajaj zimskim užitkom – vročim savnam (ki bodo dodatno krepile tvoje bojne vrste, s knajpanjem pa bo že prva četa obrambnih teles odbila vse sovražne vsiljivce v obliki bacilov in drugih nevrednih obiskovalcev tvojega telesa), privošči si sadne in zelenjavne solate, neskončne količine naravnih sokov (ki te bodo hitreje kot kava prebudili, ti dvignili razpoloženje in te še napolnili z vitamini), dolge sprehode po škripajočem snegu, smučanje, sankanje, drsanje (telovadba krepi odpornost telesa in obenem sprošča, oboje pa deluje kot balzam na tvoje imunske celice), s stresom se spoprimi tako, da ga boš čim manj pustila blizu (tvoj oklep naj bodo optimizem, vesel pogled na življenje in njegove vsakdanje na(d)loge, delovni urnik s prednostnimi nalogami pa ti bo olajšal spoprijemanje z opravili).

Ko se sproži imunski alarm

“Imunski sistem sestavljajo imunske celice, ki jih v krvi imenujemo bele krvne celice – levkociti. Levkociti ne krožijo samo po krvi, ampak po vsem telesu, ter sestavljajo imunska tkiva in organe, kot so bezgavke, vranica, mandlji, priželjc. Imunske celice prepoznavajo in uničujejo bolezenske mikrobe, ki vdrejo v organizem. Tako nas imunski sistem zaščiti pred okužbami,’’ nam je razložil prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., in dodal: “Slabo počutje je opozorilni znak za biokemijska neskladja v našem telesu. Če se kmalu ne počutimo bolje, smo na poti k bolezni. Imunski sistem je med prvimi, ki se v tem primeru začne rušiti. Skrbeti moramo za dobro počutje in energičnost, ob ponavljajočih okužbah pa se moramo posvetovati z zdravnikom, narediti preiskave, ugotoviti vzrok, izdelati načrt za izboljšanje.’’

Kaj se dogaja s tvojim telesom, kadar si bolna?

Prof. dr. Alojz Ihan pravi: “Okužba je velik napor za organizem, podoben je intenzivnemu fizičnemu naporu. Žile na mestu okužbe so razširjene, potrebno je intenzivno delovanje srca, zato je pomembno, da imamo dobro telesno kondicijo, sicer nas okužba zelo prizadene, podobno kot bi vzpon na Triglav prizadel človeka brez kondicije.’’

Kašljaš kot nora, imaš malo vročine, čez en teden pa izpit, ali pa dokončuješ pomemben projekt v službi. Včasih imaš tudi občutek, da si lenoba, če bi samo zaradi prehlada ostala doma. Vendar prof. dr. Alojz Ihan opozarja: “Vsak dodaten napor med okužbo – če jo na primer hočemo preživeti na nogah – je še dodatno breme za fizično zmogljivost. Okužba zah­teva aktivacijo imunskega sistema, kar pomeni nastanek milijonov novih imunskih celic, za kar so potrebne precejšnje zaloge hranil, predvsem beljakovin, vitaminov in mineralov. Izčrpani ljudje teh zalog nimajo, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe in se bolezen vleče. Okužba povzroči nastanek posebnega hormonskega stanja, ki je podoben ekstremnemu stresu – počutimo se šibki, zaspani, željni doma in domačih, potrebni pomoči. To stanje nas motivira k počitku, če pa je okužba zelo izražena ali smo izpostavljeni dodatnim stresom (mrazu, naporu, psihičnim stiskam), se tako stanje lahko obrne tudi v depresivnost, popolno neješčost in oslabelost, ki dodatno poslabšajo bolezen.’’

Pozimi bodi še posebno pazljiva ...

V tem letnem času še posebno pazi na svoje obrambne celice, saj mraz, pomanjkanje sonca in gibanja na svežem zraku ter to, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih hitreje pridemo v stik s prehlajenimi in bolnimi ljudmi, ne delujejo v prid obrambnim celicam, nasprotno. In kaj je tisto, zaradi česar največkrat zbolimo? Prof. dr. Alojz Ihan nam je povedal, da do največ okužb pride prek rok: “Nekdo nos obriše kar z roko, nato se z njo oprime avtobusnega držaja in preda mikrobe nekaj deset ali sto drugim rokam, ki primejo za isti držaj. Umivanje rok in navada, da jih ne vtikamo v usta, pri tem veliko pomagata.’’ Žal pa skrb za higieno rok ni dovolj, pozimi smo tudi več­krat v manjši razdalji od ljudi, ki s kašljanjem in kihanjem širijo okužbo po zraku. “Varna cona je okoli dva metra,’’ pravi dr. Ihan in dodaja: “K zbolevanju dodatno pripomore tudi okrnjena odpornost, ki je pozimi na preizkušnji zaradi zimskih stresogenih dejavnikov: mraza, utesnjenosti, neugodnega hormonskega stanja, kratkega dneva, slabše telesne zmogljivosti zaradi manj gibanja in slabše prehranjenosti z vitamini.’’

Vrni napad

Če so te prehlad, vnetje ali gripa vrgli v posteljo, jim vrni napad: najprej se spočij, da bodo tvoja protitelesa dobila dovolj moči, podpri jih z velikanskimi odmerki vitaminov, mineralov in beljakovin, če je treba, pa tudi z zdravili, ki ti jih bo predpisal zdravnik, nikar pa se ne zdravi z zdravili, ki ti jih priporočajo ali dajo prijatelji ali sodelavci – vedno se o zdravilu pozanimaj pri zdravniku ali v lekarni. Če boš jemala antibiotike, ko jih ne boš potrebovala, se tvoje telo ne bo odzvalo nanje tako, kot bi se moralo, ko jih boš resnično potrebovala. In če boš jemala močna zdravila (ki jih dobiš tudi brez recepta) z velikim odmerkom kofeina in drugih snovi, ki človeka ‘dobro dr­žijo pokonci’, boš v resnici zaradi precej dobrega počutja še bolj izčrpavala telo, ki se bo kot noro borilo proti bacilom. Dr. Ihan opozarja tudi na to, da moraš premisliti, ali je okužba samo slučajna smola ali pa je iz zgodovine tvojih okužb očitno, da je nekaj narobe z imunskim sistemom – da gre za genetsko, prirojeno motnjo (če je tako, si veliko zbolevala že v otroštvu) ali pa za vzrok, ki je nastal šele pozneje – od škodljivih vplivov okolja do še neodkritih bolezni, pa seveda prevelikih naprezanj, stresov in podob­no, ki se jim boš morala bolj izogibati, če ne bi rada še bolj ohromila svojega imunskega sistema.

Poskrbi za svoj imunski sistem

Predstavljaj si, da je tvoj imunski sistem kot neviden oklep, ki te ščiti pred napadi agresivnih bakterij, sovražnih virusov, nesramnih gliv in obsedenih zajedavcev. Da bo tvoj oklep na vseh delih trden in neprebojen, vsak dan poskrbi zanj:

? Spi najmanj osem ur dnevno – med spanjem boš okrepila telo in njegov imunski ščit; naše telo najbolje poskrbi za obrambo, ko druge funkcije počivajo – v fazi globokega spanja.

? Poišči svoj najljubši šport in uživaj v njem najmanj trikrat tedensko. “Telesna dejavnost vsestransko izboljšuje počutje in zmogljivost – fizično, psihično, delovno, socialno, spolno,’’ pravi dr. Ihan, vendar opozarja, da s športom ne smemo pretiravati: “Pogostnost okužb je pomemben kriterij za razmislek o pretiravanju.’’

? Izogni se stresu, saj ta najeda telo in luknja tvoj varovalni ščit – če ti služba ali šola ne dasta miru tudi med spanjem, se odloči za eno od sprostitvenih tehnik – meditacija, joga, masaže so čudovite ‘maže’ za ozdravitev tvojega ščita.

? Uredi prehrano – poskrbi za dovolj vitaminov in mineralov ter drugih prehranskih snovi, nikar pa ne preoblagaj svojega telesa s preveč maščobami in sladkorji.

? Ne pretiravaj z bojem proti bakterijam in mikrobom in ne bodi odvisna od pršilnika za dezinfekcijo – če boš pila le ustekleničeno vodo, za kljuke prijemala le z robčkom, se cepila proti vsemu, kar je možno, stanovanje čistila vsak dan, vso hrano trikrat oprala in se nikoli peljala z avtobusom, boš svojemu telesu naredila slabo uslugo – prebavne motnje boš dobila že prvič, ko boš šla s sodelavkami na kosilo v bližnjo gostilno.

Bojevniki za zdravje

Vitamini, ki najbolj podpirajo delovanje imunskega sistema:

Vitamin A protivnetni vitamin, ker vpliva na proizvodnjo protiteles – na hitro obrambo pred okužbo.

Največ ga boš dobila v: korenju, motovilcu, ohrovtu, špinači, rdeči papriki, marelicah.

Vitamini B imajo posebno vlogo pri razvoju in delovanju imunskih celic.

Največ ga boš dobila v: pivskem kvasu, pšeničnih kalčkih, sončničnih semenih, ovsenih kosmičih, ajdovi moki, polnozrnati pšenični moki, neoluščenem rižu.

Vitamin C izboljšuje odpornost, ščiti pred radikali, preprečuje rakave bolezni ...

Največ ga boš dobila v: aceroli, šipku, papriki, brokoliju, ohrovtu, kiviju, jagodah, pomarančah, limonah.

Vitamin E izboljša imunski sistem s povečano proizvodnjo kemičnih prenašalcev in hitrim razmnoževanjem imunskih celic, varuje celice, ki vsebujejo maščobe, in kemične prenašalce pred prostimi radikali.

Največ ga boš dobila v: olju iz pšeničnih in koruznih kalčkov, sončničnem in oljčnem olju, margarini, mleku, skušah, slanikih, orehih.

Vitamin D aktivno sodeluje pri kostni presnovi in uravnava vsrkavanje kalcija v črevesju.

Največ ga boš dobila v: ribah, jajcih, šampinjonih; pod vplivom sonca se bo iz provitamina D pretvoril v aktivni vitamin D.

Betakaroteni onesposobijo proste radikale, aktivirajo imunski sistem in izboljšajo imunsko obrambo, ustavljajo rast rakavih celic in zavirajo rast tumorjev.

Največ ga boš dobila v: bučah, paradižniku, marelicah.

Za strokovno pomoč se zahvaljujemo prof. dr. Alojzu Ihanu, dr. med., specialistu klinične mikrobiologije.

Petra Kocjančič

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"