Pogosto poseganje po smutijih je za naše zdravje slabo!

18. 1. 2016
Pogosto poseganje po smutijih je za naše zdravje slabo! (foto: Profimedia)
Profimedia

Če večina tvoje prehrane sestoji iz uživanja sadno-zelenjavnih sokov, se to lahko slabo odraža na tvojem zdravju.

Ključni problem se skriva v tem, da zaradi pretežno tekoče hrane, premalo žvečiš, kar slabo vpliva na tvojo čeljust in zobe. Če premalo žvečiš, obstaja večja verjetnost, da bodo tvoji zobje postavljeni nepravilno.

Si se kdaj vprašala, kako to, da danes zobozdravniki tako pogosto odstranjujejo modrostne zobe?

Zanimivo razlago o tem, zakaj je sadni sok dejansko nezaželena hrana, zakaj bi morala več žvečiti (pa samo žvečilnih gumijev, ampak tudi tršo hrano) in kakšen vpliv ima vse skupaj na tvoje zobe (tudi modrostne) smo našli v knjigi Zgodba človeškega telesa avtorja Daniela E. Liebermana.

Eden najbolj znanih antropologov in profesor na Harvardu, kjer poučuje človeško evolucijsko biologijo in biološke znanosti, pri proučevanju človeškega telesa izhaja iz t. i. evolucijske perspektive.knjiga

Avtor je tudi sam v zadnjem letu kolidža občutil bolečino zaradi modrostnih zob, ki so na vsak način želeli prodreti ven, vendar niso imeli dovolj prostora.

"Zasukali so se v kosti in zagozdili v korenine drugih zob. In tako so mi, kot večini Američanov, te nezaželene zobe kirurško odstranili," pove Lieberman, ki je raziskal:

Kako in zakaj je evolucija naše glave oblikovala tako trapasto, da v njih ni prostora za vse naše zobe?

Z analizo lobanj naših prednikov iz kamene dobe je ugotovil, da milijone let ljudje niso imeli nobenih težav z izraščanjem modrostnih zob, "nato pa so inovacije v tehnikah priprave hrane zafrknile veke star sistem, v katerem geni in mehanske obremenitve pri žvečenju omogočajo pravilno rast zob in čeljusti."

Lieberman trdi, da čeprav človek v modernih časih uživa v sodobnem načinu prehranjevanja, je naše telo še vedno prilagojeno na hrano, kakršno so jedli naši predniki – vlaknasto sadje in zelenjava, oreščki, gomolji in pusto meso. Takšna hrana pa zahteva veliko žvečenja!

"Tipičen obrok v kameni dobi – zlasti žilav, kot je, recimo, žilav zrezek - , lahko terja tisoče ugrizov. Ponavljajoče se visoke obremenitve povzročijo, da se vaše čeljusti sčasoma prilagodijo tako, da postanejo debelejše, enako kot kosti rok in nog, če tečete. Povedano drugače, če v otroštvu žvečite trdo, žilavo hrano, bodo vaše čeljusti laže postale velike in močne," pravi Lieberman in dodaja:

"Mehanske sile, ki nastanejo pri žvečenju hrane, ne pripomorejo le k temu, da vaše čeljusti zrastejo do prave velikosti in v pravilno obliko, ampak tudi k temu, da se vaši zobje lepo prilegajo znotraj čeljusti. Oblika zob je odvisna predvsem od genov, na pravilno pozicijo zob v čeljusti pa močno vplivajo sile pri žvečenju.

Med žvečenjem sile, ki pritiskajo na vaše zobe, dlesni in čeljusti, aktivirajo kostne celice v zobni jamici, ki nato postavijo zob v ravno pravšnjo pozicijo.

Bistvo je, da vaše čeljusti in zobje rastejo in se drug drugemu prilegajo skozi številne procese, ki ne vključujejo samo sil pri žvečenju, toda določena mera hrustanja in glodanja je potrebna, da sistem pravilno deluje.

Če v otroštvu ne žvečite dovolj silovito, vaši zobje ne bodo pravilno poravnani in vaše čeljusti morda ne bodo zrasle dovolj velike, da bi bilo v njih dovolj prostora za modrostne zobe.

Zato morajo danes ortodonti mnogim ljudem naravnati zobe, oralni kirurgi pa odstraniti ukleščene zobe, kajti naši geni se v zadnjih stoletjih niso kaj dosti spremenili, hrana pa je postala tako mehka in obdelana, da ne žvečimo ne dovolj močno ne dovolj pogosto," ugotavlja Lieberman.

Samo pomislimo, kaj smo danes jedli? Najbrž zelo obdelano hrano: pretlačeno, zmleto, stepeno, nasekljano na majhne, za grižljaj velike kose, ki so s kuhanjem postali mehki. Po zaslugi najrazličnejših gospodinjskih aparatov danes lahko uživamo čudovite jedi, a brez vsakršnega žvečenja. 

Iz tega seveda sledi jasno sporočilo, da si čim večkrat namesto smutija privošči oreščke, sadje in zelenjavo v "neobdelani" različici - beri: dobro jih zgrizi z zobmi. Pa tudi žvečilni gumi si privošči, le pazi, da bo brez sladkorja!

Avtor se sprašuje celo, ali bi s spodbujanjem otrok k žvečenju žvečilnih gumijev morda lahko zmanjšali pojavnost ortodontskih težav.

"Žvečilni gumi se zdi številnim neestetka in nadležna reč, toda zobozdravniki že dolgo vedo, da žvečilni gumi brez sladkorja zmanjšuje nastanek kariesa. Poleg tega je nekaj poskusov pokazalo, da otroci, ki žvečijo trde, smolnate gumije, razvijejo čeljusti in imajo bolj ravne zobe. Potrebnih bo več raziskav, predvidevam pa, da bi pogostejše žvečenje žvečilnih gumijev pomagalo naslednji generaciji, da bi lahko žvečila tudi s svojimi modrostnimi zobmi," sklene Lieberman.

Napisala: Špela Sila

Preberi še: Kakšno korist imamo od jokanja? ali pa preveri, kaj najbolj pomaga, če se prehladimo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord