Podobno s podobnim: Orehi - hrana za možgane!

Se ti ne zdi, da so orehi (na naši uvodni fotografiji) videti skoraj kot človeški možgani?

9. 8. 2011

In če naj bi po starodavnih modrostih veljalo, da kakor spodaj, tako zgoraj (torej kakor tam tudi tukaj), bi lahko sklepali, da bi kot hrana orehi morda lahko bili nadvse koristni za možgane?

Sklepamo prehitro?

Stoletja stari zeliščarski principi

Koncept zeliščarstva, ki je prisoten že stoletja, sloni na ideji, da je Bog označil vse ustvarjeno s specifičnim podpisom. Ta podpis naj bi opredeljeval namen in uporabnost posameznega elementa v naravi. In če v skladu s povedanim v tok tovrstnega razmišljanja postavimo oreh, lahko dejansko sklepamo, da je glede na očitno podobnost človeškim možganom ta plod istoimenskega drevesa 'namenjen' podpori delovanja tega organa.

Zanimiva logika, ki pa verjetno vendarle ne more veljati kar vsepovprek in v vsakem primeru (le čemu bi potem - glede na podobnost - služila banana ali melona na primer). V primeru oreha pa ji vendarle ne gre oporekati.

Moderna znanost je namreč nedvomno podprla starodavno modrost: orehi – tako kot ribe (losos, sardine) ali borovnice – v resnici veljajo kot hrana za možgane.

Orehi - zakladnica omega 3 kislin

Najnovejša dognanja pravijo, da:

  • orehi vplivajo na dobro počutje (vsebujejo namreč najvišje koncentracije omega 3 maščobnih kislin med vsemi oreščki, za prav te kisline pa je bilo dokazano, da so povezane z nižanjem tveganj za depresije),
  • orehi so odlični tudi za otroke (številnim raziskavam je uspelo prikazati boljšo pozornost, manj vedenjskih težav ter ostalih motenj v sklopu ADHD (motnje pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnost) pri osnovnošolskih otrocih z višjim deležem omega 3 maščob v dnevni prehrani),
  • odlični za hujšanje (v skladju z znanstveniki z univerze Loma Linda naj bi uživanje orehov (4-6 polovic) pred obroki uspešno znižalo raven lakote in pripomoglo k celokupno manjšemu vnosu kalorij. Orehi namreč ublažijo občutek lakote in so naravno bogati z množico hranil, kar pomeni, da užijemo številne esencialne hranilne snovi ob relativno nizkem odstotku dnevnih kalorijskih potreb),
  • pripomorejo k rasti, reprodukciji in izboljšujejo možganske funkcije (so namreč tako kot večina oreškov v družbo katerih spadajo (mandlji, makadamija, lešnik,…) prava zakladnica hranil. Izstopa predvsem nasičenost z minerali. Vsebujejo tudi nekaj beljakovin in nezanemarljive vrednosti vlaknin, kalcija, magnezija, fosforja ter kalija. Ob vsem naštetem pest orehov postreže s kar polovico povprečnih dnevnih potreb po manganu – pomembnem mineralu, ki je v hrani prisoten v sledeh, omogoča pa nemoteno rast in obnovo tkiv, vpliva na reprodukcijo, sposobnost celjenja ran, presnovo sladkorja, inzulina in holesterola, možganom pa omogoča uspešno delovanje tudi v najzahtevnejših situacijah).

Sicer pa si več o tem lahko prebereš na blogu feelgood, ki ga piše Mario Sambolec, osebni trener fitnesa.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri