Normalizirajmo norost

Resnica je v očeh opazovalca! Govorimo o kampanji, ki razbija zgrešene stereotipe!

29. 1. 2010

V kampanji 'Resnica je v očeh opazovalca' so na zmotne predstave in izkrivljene stereotipe glede duševne bolezni pred kratkim opozorile nevladne organizacije Altra, Novi Paradoks, Šent, Ozara, Vezi in Humana.

Organizacije, ki se ukvarjajo s sorodnimi temami in so si v vsakodnevni 'bitki' za finančno injekcijo pravzaprav konkurentke, so tokrat združile moči in prek medijev javnost opozorile na pereče vprašanje stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.

Ker mediji dosežejo ljudi in jim lahko ponudijo stereotipe, so tudi odlična priložnost, da z njihovo pomočjo taiste zmotne stereotipe tudi razbijamo.

Spopad s predsodki

Tipični predsodki, povezani s podobami oseb z duševnimi motnjami, niso nič kaj prijetni.

Dr. Suzana Oreški, odgovorna nosilka kampanje in podpredsednica organizacije Altra, je za revijo Liso povedala, da je o njih vedno težko govoriti.

Številni menijo, da so na primer ljudje z depresijo družbeni paraziti, ki ne delajo, ker so pač leni. Veliko ljudi verjame, da so ljudje z diagnozo shizofrenije nagnjeni k umorom in h kaznivim dejanjem. K temu pripomorejo tudi množični mediji s senzacionalnostjo ter filmske uspešnice.

“Ljudje ne poznajo razlike med osebnostno in duševno motnjo. Človek z diagnozo shizofrenije, ki je duševna motnja, sicer lahko povzroči nasilno dejanje, morda tudi umor, vendar taka oseba ni sposobna dolgoročno načrtovati dejanj. Ta se navadno zgodijo v akutni fazi. Nekdo, ki je psihopat in ima torej osebnostno motnjo, pa tako dejanje načrtuje. Veliko zaslug za negativno stigmatizacijo oseb z duševnimi motnjami ima filmska produkcija, ki tega razkoraka ne kaže,” pojasnjuje Suzana.

Strah pred neznanim

Predsodki pri ljudeh velikokrat izhajajo iz strahu pred nepoznanim.

"Verjetno ljudje mislijo, da bi bilo najbolj grozno, če bi izgubili nadzor, če bi poblazneli in ne bi imeli nadzora nad življenjem. Če želimo biti na vseh ravneh življenja uspešni, potrebujemo še protiutež, ki nas dela normalne. Tudi če je to iluzija. Smo uspešna delavka, dobra žena, super mama, imamo uspešen zakon in krasne otroke. Tam, na drugem bregu, pa so drugi, tisti hendikepirani, ki ne zmorejo. Na tej drugi strani imamo tudi Rome, azilante, Bosance … Naredimo si psihološki obliž,” sogovornica pojasni enega od vidikov potrebe po stigmatizaciji oseb z duševnimi motnjami.

Nevladne organizacije vidijo rešitev v tem, da čim manj ljudi z diagnozami duševnih bolezni 'stlačimo' za zidove institucij in razvijemo skupnostno skrb.

Zavodi so praviloma nekje na obrobju, daleč od drugega 'normalnega' življenja. Taka izolacija škodi tako osebam, ki se po zdravljenju težko vrnejo v stare tire, kot tudi zdravim, ki si motnje predstavljajo veliko huje in nevarneje, kot dejansko večinoma so. Ena izmed najpogostejših zmotnih predstav o osebah s težavami v duševnem zdravjuje, da je že navzven mogoče oceniti, da ima nekdo duševno motnjo (raztrgan, zanemarjen, debelih očal, po bradi se mu cedi slina) …

Vsak četrti zemljan

Statistike govorijo, da se z duševnimi motnjami v življenju sreča skoraj vsak četrti zemljan.

Posameznik, ki se opogumi, poišče pomoč psihiatra, kjer dobi diagnozo.

Sprijaznjenje z njo zagotovo ni lahko, kakor tudi ne boj s težavami.

To je dolga pot.

Po besedah gospe Oreški se večina ljudi po hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici želi vrniti v normalno življenje, posamezniki se želijo spet zaposliti, spet postati aktivni člani družbe. Velikokrat se po letu dni bolniškega dopusta srečajo s predlogi, naj se invalidsko upokojijo, čeprav si tega večina ne želi. Vendar jim drugega ne preostane, saj ni dovolj ali prilagojenih delovnih mest. Socialno mrežo lahko z nekaj sreče in veliko truda vzpostavijo tudi prek skupin za samopomoč in drugih dejavnosti v ne­vladnih organizacijah.

Najmanj, kar lahko storiš tudi ti, pa je, da ne verjameš netočnim predstavam v medijih in stereotipom.

Več o kampanji si lahko prebereš na www.resnicaje.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri