Najpogostejše zdravstvene težave mladih

Zagotovo že imaš izkušnje s kakšno od teh težav, pa tudi v prihodnje te lahko doletijo. Za mnenje in nasvete, kako se jih najlažje ubraniš in kdaj je čas, da obiščeš zdravnika, smo prosili asist. Mojco Miholič, dr. med., specialistko družinske medicine iz Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, ki se z zdravjem mladih ukvarja vsakodnevno.

Glavobol

Ta nadloga se najpogosteje pojavlja med 20. in 45. letom. "Medicinsko gledano se glavoboli delijo na primarne (tenzijski glavobol in migrena), sekundarne (glavobol zaradi okužb in visoke telesne temperature, težav z očmi, sinusi in ušesi, dehidracije, glavobol, ki sledi poškodbam ...) in obrazno bolečino ter nekatere druge glavobole," našteva dr. Miholičeva. Čeprav glavobol večinoma ne pomeni resne bolezni, moraš v nekaterih primerih (če se bolečina stopnjuje in se ji pridružijo še ponavljajoče se bruhanje s slabostjo, nevrološki izpadi in druge težave, celo epizode nezavesti) vendarle takoj poiskati zdravniško pomoč.

• Nasvet zdravnice:

Zlata vreden je tale: "Če te pesti migrena, imej tablete vedno s seboj." Za blažje glavobole pa si zapomni nekaj trikov samopomoči. "Veliko lahko narediš z zdravim načinom življenja," je prepričana zdravnica, po naših izkušnjah pa velikokrat učinkovito delujejo tudi prenehanje z delom ali učenjem in počitek v temni sobi, dva ogromna kozarca vode – če si dehidrirana, nežna (samo)masaža obraza in lasišča ter umirjen sprehod, na katerem bo bolečino odslovil svež zrak, tablet pa sploh ne boš potrebovala.

Akne

Če samozavest načenjajo tudi tebi, vedi, da jih ima kar 85 odstotkov mladih, pri ženskah pa neredko vztrajajo do poznih tridesetih let. "Akne nastanejo, ko maščoba, ki kožo sicer varuje, in mrtve celice zamašijo kožne pore. Najpogostejše so na obrazu, vratu, hrbtu, prsih in ramenih, in sicer v puberteti in po njej (pri puncah zlasti pred menstruacijo), ko je zaradi hormonskih sprememb koža najbolj mastna," pojasnjuje dr. Miholičeva.

"Aken ne dobiš zaradi čokolade in mastne hrane, drži pa, da zdravo življenje prispeva k lepši in bolj zdravi koži." Situacijo še poslabšajo praskanje, lasje na obrazu, ki kožo dodatno mastijo, stresno življenje, agresivna kozmetika, pudranje, ki zapira pore, umivanje z vročo vodo in močno znojenje.

• Nasvet zdravnice:

Kupi in uporabljaj blago kozmetiko za čiščenje obraza, če se stanje ne izboljša, pa obišči kozmetičarko, ki strokovno očisti in določi tip kože, da lažje izbereš kremo. "Pri hudih težavah predpišemo antibiotično zdravljenje ali damo napotnico za dermatologa. Mnogo deklet si zmotno predstavlja, da jih pred aknami rešijo kontracepcijske tabletke – ker delujejo le na nastanek kožne maščobe, jih ne priporočamo kot glavno zdravilo," poudarja sogovornica.

Seneni nahod

Povzroča ga alergija na cvetni prah, ki je v zraku med cvetenjem rastlin, in ni nevarna, je pa nadležna in dokaj pogosta, saj jo ima kar petina Slovencev. Stalni spremljevalci so kihanje, voden izcedek iz nosu ali zamašen nos, pekoč občutek v očeh ter srbečica v ustih, žrelu, nosu in ušesih.

"Pojavnost senenega nahoda je največja med pomladnimi in poletnimi meseci – odvisno, na kateri cvetni prah je oseba alergična, kolikšna je koncentracija v zraku in kakšne so vremenske razmere, nemalokrat pa tudi resno omejuje kakovost življenja," meni dr. Mojca Miholič.

• Nasvet zdravnice:

"Zdravljenje senenega nahoda naj se začne z izogibanjem vdihavanja cvetnega prahu, za katerega vemo ali sumimo, da nam povzroča težave," predlaga. Ko je koncentracija najvišja (v mestu zvečer, na podeželju pa zjutraj), ostani v zaprtem prostoru, tvoj zaveznik pa je dež, ki zrak očisti. Pomagali ti bodo tudi antihistaminiki – zdravila, ki jih lahko dobiš brez recepta, pršila za nos in očesne kapljice. "Če nič od tega ne omili bolezni, te bo osebni zdravnik napotil k specialistu alergologu, z njim pa se boš posvetovala o imunoterapiji," dodaja zdravnica.

Infekcijska mononukleoza

"V osnovi je to otroška bolezen, njen virus pa najdemo predvsem v slini," pravi dr. Mojca Miholič. "Virus se lahko širi z osebe na osebo med poljubljanjem, zato v šali tej okužbi rečemo kar kissing disease – bolezen poljuba, sicer pa je okužba možna tudi prek kozarcev, uporabe skupnega jedilnega pribora in s kašljem."

Prvi bolezenski znaki (glavobol, visoka telesna temperatura, potenje, bolečina v žrelu, utrudljivost, šibkost, povečane bezgavke, izguba apetita) se začnejo po enem mesecu od okužbe. "Praviloma se človek okuži le enkrat v življenju, virus pa se v večini primerov pozdravi sam," razlaga sogovornica. Z antibiotiki ne boš ozdravela, ker gre za virusno, in ne za bakterijsko okužbo, čeprav te bolečina v žrelu lahko spominja na angino.

• Nasvet zdravnice:

"Priporočamo počitek in izogibanje fizičnim naporom tri do štiri tedne, velike količine brezalkoholnih napitkov in zdravo, uravnoteženo prehrano, pri bolečinah v žrelu tudi grgranje slane vode ter žajbljevega poparka, za zniževanje temperature in bolečin pa sredstva s paracetamolom." Ne pozabi, da boš morala ob laboratorijsko in klinično potrjeni okužbi na poljubljanje in druge stike s slino za nekaj časa pozabiti.

Bolečina v križu

Čeprav zaradi nje morda pogosteje tarnajo tvoji stari starši, lahko prizadene tudi tebe. Po besedah dr. Miholičeve do bolečin v križu in v spodnjem delu hrbta lahko pripeljejo različne zdravstvene težave hrbtenice, med drugim pa tudi čustveni pretresi in stres, ki povečuje napetost oziroma zmanjšuje prožnost v mišicah in vezeh ob ter v hrbtenici.

"V glavnem traja okrevanje pri nekomplicirani, nenadni in akutni bolečini v križu nekaj dni," zagotavlja, v nasprotnem primeru in če jo spremljajo še druge težave, pa moraš k zdravniku na pregled.

• Nasvet zdravnice:

Preprečevanje je boljše kot zdravljenje – pazi, kako sediš, spiš, stojiš in dvigaš breme, poskrbi za moč hrbtnih mišic s hojo ali plavanjem, z vajami okrepi trebušne mišice in vzdržuj zdravo telesno težo. Če težave že imaš, bodo pomagala protibolečinska sredstva s paracetamolom. "Bolniku nikakor ne svetujemo počitka v postelji in priporočamo čimprejšnjo vrnitev k vsakdanjim aktivnostim, v pomoč pa so lahko tudi alternativne tehnike, kot so vadba joge, obisk kiropraktika, akupunktura, masaže vseh vrst ... A preden se odločiš za kaj takega, se pogovori s svojim zdravnikom," pravi zdravnica.

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo asist. Mojci Miholič, dr. med., specialistki družinske medicine.

Manca Kraševec

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ