Mnenja o cepljenju otrok: Maša Merc, Petra Kraus in Alenka Vindiš

Mnenja o cepljenju so precej deljena. V nadaljevanju povzemamo mnenja Maše Merc, Petre Kraus in Alenke Vidiš. Več o tem, zakaj so za cepljenje in zakaj so proti, pa v nadaljevanju.

20. 10. 2013

Že stroka dolgo poudarja, da s cepljenjem preprečujemo razširjene, pogosto zelo nevarne bolezni. Cepi se, čeprav se nekatere bolezni pri nas ne pojavljajo. Je pa res, da se pojavljajo v nekaterih drugih državah. Vse več ljudi potuje in s tem povečuje možnost prenosa in vnosa bolezni. Bolezni se tako lahko prenesejo na ljudi, ki niso bili cepljeni. Za zdaj visok delež cepljenih ljudi pri nas zagotavlja, da se nekatere bolezni pri nas ne pojavljajo več.

V nadaljevanju povzemamo kratke pogovore, ki so jih z Mašo Merc, Petro Kraus in Alenko Vidiš opravili sodelavci uredništva revije Lea.

MAŠA MERC

  • Sami ste mati dveh sinov. Kako ste se spoprijeli z dejstvom, da je otroka treba zaščititi?

Kot vsaka mati, ki želi svojemu otroku le najboljše, sem se predvsem želela informirati oz. informirano odločiti, zakaj, s čim in pred kom bi bilo treba moja otroka 'zaščititi'. Med iskanjem in pridobivanjem informacij (učinkovitost, varnost cepiv) in prebiranjem razne literature sem naletela na določena navzkrižja, zato sem se odločila, da cepljenje za nekaj časa prestavim, opustim. Vsaj dokler ne dobim dovolj dobrih, tehtnih argumentov in zanesljivih informacij, ki me bodo prepričale za ta medicinski poseg.

  • Načeloma niste niti proti cepljenju niti za. Kaj vas najbolj moti?

Drži! Nisem ne za ne proti. Sem pa velika zagovornica svobode odločanja o cepljenju. Moje prepričanje je, da bi bilo treba vsakega starša informirati o cepljenju. Predvsem o tem, kakšne so pozitivne in negativne posledice. Vsaka razprava o cepljenju bi morala seznaniti starše z obema pogledoma (medikaliziran, naturopatski) na zdravstveno varstvo. Predvsem pa bi morala država, zakonodaja dovoliti staršem, da sami izberemo pristop, ki smo ga sposobni odgovorno izvajati v najboljšem interesu svojih otrok!

  • Kaj bi predlagali, da bi se sistem pri nas vidno izboljšal?

Naša država je ena izmed tistih, ki zapovedujejo obvezno cepljenje. Je ena tistih, ki ima najstrožji in najtemeljitejši sistem v Evropi. Izjeme so pri nas dopustne le na podlagi zdravstvenih kontraindikacij. Za devet bolezni je recimo cepljenje obvezno za vse, kar pomeni, da je sistem naravnan tako, da smo starši dobesedno prisiljeni svoje otroke izpostavljati neki potencialni nevarnosti. Sistem in država bi morala bolj skrbno in kritično preučiti tako varnost kot učinkovitost cepiv, ki jih pri nas rutinsko uporabljamo. Nova cepiva, ki pa k nam šele prihajajo, bi po tehtnem premisleku morali uporabljati le za ogroženo populacijo, nikakor pa ne za cepljenje celotne populacije otrok.

ALENKA VINDIŠ

  • Sami imate dva fantka, Amadeja in Eneja. Kakšne so vaše izkušnje s cepljenjem?

Še preden sem dobila prvega otroka, so me dosegle govorice, da cepljenje morda le nima samo pozitivnih plati. Moje mnenje o cepljenju, o kakršnem smo se učili na zdravstveni šoli, ki sem jo končala, se je popolnoma spremenilo. Tako svojih dveh otrok nikoli nisem cepila! Vsem staršem priporočam, naj sami iščejo informacije za in proti, nato pa naj si izoblikujejo mnenje.

  • Lani so se predstavniki civilno družbenih gibanj za svobodo odločanja o cepljenju otrok oglasili na ministrstvu za zdravje. Tema je bila sankcioniranje staršev, ki jih oglobijo do 500 evrov, če ne cepijo otroka. Je ta kazen upravičena?

Država starše s tem peha v finančno stisko. Ljudje se kazni bojijo in so pripravljeni narediti karkoli, da jih ne bi doletela. Žal nekateri potem celo zdravnika ne obiščejo zaradi tega. In tu so otroci v nevarnosti. Prav tako je ogromno staršev, ki so cepili svojega otroka in utrpeli močne stranske učinke po cepljenju. Številni so povedali, da jim zdravniki niso želeli vpisati stranskega učinka v zdravstveni karton in ga prijaviti dalje pristojnim službam, kar bi naj bila njihova dolžnost. Kratko malo se pogosto zgodi, da starše odpravijo s preprostim stavkom, da to pač ni od cepljenja, ampak samo stanje, pridruženo cepljenju. Torej je otrok čisto slučajno zbolel, in to takoj po cepljenju. Menim, da tu medicina marsikaj prikriva. Dober starš nato svojemu otroku noče več škoditi s cepljenjem, saj je bilo po vsakem cepljenju huje. Stroki pa za to ni mar. Le redki pediatri priznajo stranski učinek kot dovolj dober razlog, da se preneha nadaljnje cepljenje. Je torej pravično, da bi morali taki starši, ki hočejo le najbolje za svojega otroka, plačevati kazni!? In mimogrede, kazen, ki jo omenjate, velja le za enega starša.

PETRA KRAUS

  • Vaš Julian ima precej slabo izkušnjo s cepljenjem. Kaj se je zgodilo?

Tako kot vsak prvošolček je tudi moj Julian dobil vabilo na obvezno prvošolsko cepljenje. Vabilu sva se seveda morala odzvati, saj tako pri nas zahteva zakon. Že naslednji dan po cepljenju sem opazila posledice v obliki slabega počutja otroka. Naslednji dan so se, ne le na mestu vboda, temveč po vsej roki, vse od rame do komolca, pojavili mali srbeči izpuščaji. Ponovno sva odšla k zdravnici, ki je cepila Juliana. Njene besede, da česa takega v vsej karieri še ni videla, so me prestrašile. Dobila sva nujno napotnico in se takoj odpravila proti infekcijski kliniki. Na sprejem sva čakala dobri dve uri, rezultat vsega pa je bil le recept za sirup Claritine (proti alergijam). Po desetih dneh jemanja zdravila so izpuščaji izginili. Ob vstopu v prvi razred je po dobrem mesecu dni ponovno prišlo vabilo na drugo redno cepljenje. Glede na prejšnjo izkušnjo sem se najprej želela posvetovati z Julianovo pediatrinjo. Želela sem jasno izvedeti glavni razlog njegove reakcije na cepljenje, zato sem zahtevala napotnico za alergologa ter začasno odobreno opravičilo do cepljenja. Vse to sem dobila, rezultati pri alergologinji pa so pokazali, da Julian ni alergičen na cepivo. Alergologinja ga je želela cepiti takoj po končanih alergoloških testih, vendar tega nisem dopustila. Menila je, da če se otroku ponovno pojavi podobna reakcija na cepivo, lahko po cepljenju ponovno zaužije sirup Claritine. Tega nisem dovolila, prepričana sem bila, da je najprej treba odkriti vzrok reakcije in se šele na podlagi postavljenih diagnoz odločiti, ali cepiti ali ne.

  • Številne raziskave kažejo, da je cepljenje kljub redkim neželenim učinkom najvarnejši način za preprečevanje nalezljivih bolezni. Kaj menite?

Menim, da je v obtoku veliko različnih kakovostnih cepiv in glede na reakcijo, ki sem jo doživela, smatram, da očitno v nekaterih primerih telo zavrača cepiva, ki so na voljo pri nas. Dodatno zaskrbljenost povzročajo tudi zadnji odmevi v medijih, ki razkrivajo manipulacije farmacevtskih proizvajalcev na tem področju.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri