Depresija: Misli porajajo čustva, čustva aktivirajo telo, telo sproži vedenje!

10. 11. 2011
Depresija: Misli porajajo čustva, čustva aktivirajo telo, telo sproži vedenje!

Si se že kdaj vprašala, kako možgani delujejo, da se človek posledično počuti vesel, apatičen, žalosten, prestrašen, depresiven, jezen, osramočen, da zboli za kakšno duševno ali nevrološko motnjo?

In kakšni procesi in njihovo sosledje se dogajajo, da je končni rezultat neko vedenje, razpoloženje, ki ga človek zazna pri sebi ali pri drugih ljudeh?

Ena izmed razlag, kako nastane to končno stanje, je proces, ki poteka v naslednjem zaporedju:

  • od misli k čustvom,
  • od čustev do telesnih občutij
  • in od tam do vedenja.


Ali povedano bolj nazorno in s primerom ...

Misli burkajo čustva

Depresivni človek, ki o sebi misli, da si ne zasluži biti srečen, da ga nima nihče rad oziroma da ni nikomur mar zanj, da je vsem, zlasti bližnjim, v veliko breme, krivdo za vse, kar je šlo narobe, zvrača nase, je črnogled v svojem razmišljanju in izhod iz tegob, kadar je depresija globoka, vidi v samomoru, saj razmišlja, da za nič in nikogar ni več smiselno živeti.

Tako težke, črne in pesimistične misli vplivajo na čustva depresivnega človeka.

Posledično se počuti žalostno, obupano, čuti tesnobo, zagrenjenost, mučijo ga pekoči občutki krivde, lahko je jezen, razdražljiv ali pa otopel, v sebi občuti praznino, osamljenost, nemoč.

In ker se čustva vedno kažejo tudi na telesni ravni, od sramu zardimo, od gnusa nam gre na bruhanje, od žalosti smo sključeni ... in kako zelo drugače se odzove telo, ko smo veseli, zaljubljeni, čutimo metuljčke v trebuhu, ko imamo tremo ali cmok v grlu, ko nas je strah, se potimo in tresemo.

Čustva, ki vodijo telo

Depresivni človek tako v telesu značilno opaža in čuti bolečine, ki se pojavijo brez pravega, organskega razloga, telo zaznava kot utrujeno, brez energije, volje do gibanja, ima pogoste glavobole, boli ga hrbtenica, po telesu čuti mravljince.

Tak človek rad potoži:

"Občutek imam, da je moje telo prazno, da imam v trebuhu veliko črno luknjo, veliko sem utrujen, čutim težo, mravljince in imam pogoste glavobole."

Zadnja stopnja procesa – od občutenja telesa in sprememb v njem – je sprememba vedenja.

Telo determinira vedenje

Ker se depresivni telesno počuti otopelo, prazno, utrujeno, nima volje do telesne aktivnosti, gibanja, veliko se zadržuje v stanovanju ali hiši, poseda in poležava. Ne more se sprostiti, z domačimi se ne pogovarja, prijateljev sploh ne pokliče več. Joka pogosteje kot običajno.

In depresiven človek razmišlja:

"Ker nikomur na svetu ni mar zame, sem osamljen, preveva me globoka žalost, zato nimam volje poklicati prijatelja in ga povabiti na kavo. Raje bom poležaval in gledal televizijo."

Začaran krog je sklenjen!

Vsi na istem 'vrtiljaku'!

Tako ne potekajo le možganski procesi ljudi z duševno motnjo, ampak so ti procesi značilni za vse nas.

Ob misli, da nam je nekaj uspelo, se počutimo veselo, telo bi rado poskočilo, poletelo, kar izrazimo z dvigom rok, objemom, nasmehom, ponosnim pogledom. Kadar razmišljamo, da bi bilo dobro pospraviti stanovanje, lahko občutimo jezo, ker tega nismo storili že prejšnji teden, jeza se v telesu pokaže v pospešenem srčnem utripu, zatrdelem telesu, posledično primemo v roke krpo in začnemo drgniti in brisati.

Tako nekako potekajo nekateri možganski procesi, katerih končni, na zunaj viden rezultat je vedenje oziroma razpoloženje. Potekajo avtomatsko, zgodijo se v delčku sekunde in se jih človek, če jim ne posveti pozornosti, ne zaveda. Šele ko se zavestno poglobi vanje, spozna verižno reakcijo misli, ki imajo tako velik vpliv na čustveni svet, telo in vedenje.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije, katere kolumno redno gosti najbolj simpatična revija v Sloveniji, revija Lisa.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"