Ko te pretresa stres

30. 1. 2013

Si kdaj razmišljala, koliko ur na dan se družiš s stresom? Z njim hodiš celo spat in skupaj s tabo šteje dolge črede ovac, preden končaš naporen dan?

Premisli: kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. In te so lahko tudi življenjsko usodne!

“Stresi in stresna stanja niso nekaj, kar se dogaja samo sodobnemu človeku,” pravi prim. Boris Cibic, dr. med.

“Hude strese je doživljal tudi naš davni prednik. Pri srečanju z zverjo, ki se ji je zahotelo okusne malice, je moral zbrati vso svojo energijo, da je zver premagal ali se ji je pravočasno umaknil. Tudi danes vsakodnevno doživljamo hude strese, pri katerih naše telo odgovori z ‘bojem’ ali ‘begom’, poleg tega pa nas nenehno spremljajo tudi dolgotrajni kronični stresi kot posledica bolezni ali neskladij v vsakodnevnem življenju.”

Si kdaj pomislila, da te nenehen strah o tem, kako boš do konca leta naredila vse izpite, odplačala kredit za stanovanje ali naredila vse naloge v službi, lahko privede do bolezni?

Plusi in minusi

Pa vendar je tudi stres lahko pozitiven: pod vplivom rahlega stresa lahko rešimo življenjske izzive, do katerih brez njega morda sploh ne bi prišli. Mag. Dragica Sternad, svetovalka za družinsko problematiko in motnje hranjenja, govori tudi o pozitivnem, prijaznem stresu, ob katerem gre za prijetna, vznemirljiva, navdušujoča občutja. “Takrat si želimo novih izzivov, nalog, smo ustvarjalni, vse, kar počnemo, nam je v veselje, in stres začne delovati v naš prid.

Grenke izkušnje, obremenjenost, naveličanost, zdolgočasenost ali vztrajanja v situacijah, ki jih ne moremo sami obvladovati oz. nadzorovati, finančne težave in izgube prijateljev pa lahko povzročijo upad učinkovitosti, zmogljivosti ter nastanek bolezni.”

Kako stres deluje na nas?

“Ločimo dve skupini povzročiteljev stresa: stresi zaradi neugodnih vplivov okolja, kot so spori in nasprotovanja, grožnje, ponižanja, pretirano zahtevni nadrejeni, konflikti v družini, stanovanjski problemi in stresi zaradi bolezni. Vse to neugodno vpliva na obrambni sistem organizma,” pravi prim. Boris Cibic, dr. med., in dodaja:

“Ob stresnem dražljaju se pokažejo znaki delovanja adrenalina: hitrejše utripanje srca in povišan krvni tlak, lahko je prisotno drhtenje telesa. Dlaka se naježi in zenice se razširijo.”

Kaj ga povzroča?

Ne glede na to, ali je ‘napad na telo’ zunanji (ropot, blisk, telesni napad) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi), se organizem nanj odzove enako – z alarmnim odzivom, in to vedno, kadar ocenimo neko dogajanje za obremenjujoče ali ogrožajoče.

“Vse, kar doživljamo, lahko povzroči stresno situacijo in napetosti. Stiske, preobremenitve, razočaranja in neuspehi samo še pripomorejo k večjim pritiskom in telo izbere nadomestilo v izbruhu bolezni,” opozarja Sternadova.

Bolezni, ki so povezane s stresom

“Povečano, pogosto in dolgotrajno delovanje stresne situacije (četudi je to le stalna prisotnost blagih stresorjev, npr. žalost, neskladje v družini, slabi uspehi v šoli, zapostavljenost, ponižanja) lahko močno načenja človekovo zdravje ter povzroča številne nepravilnosti in bolezni,” pravi mag. Dragica Sternad. Poleg tega lahko kronični stres poslabša ali sproži zdravstveno težavo, h kateri smo nagnjeni, pa se dotlej še ni razvila (npr. astma, alergija, glavoboli, sladkorna bolezen, sindrom angine pektoris, motnje srčnega ritma itd.).

Predvsem pri ženskah pogosto pride do žalosti, strahu, zaskrbljenosti in jeze. “Posebno mesto zavzemajo težave s srcem z neopredeljeno bolečino, zbodljaji pri srcu in neredni utripi ter v pljučih s pogostim občutkom pomanjkanja zraka in potrebo po globokih zavestnih vdihih. Nekatera stanja lahko postanejo predstopnja psihosomatske bolezni, pri katerih se funkcionalne motnje prelevijo v organske,” opozarja prim. Cibic.

Znebi se ga

Kadar je le mogoče, poskusi odpraviti vir težav, najpomembneje pa je, da se naučiš izogibati konfliktnim dogodkom in težave rešuješ sproti.

Mag. Sternadova opozarja, da boš stres obvladala le, če boš temeljito spremenila svoje življenjske navade, saj nas stresorji obkrožajo vsepovsod, mi pa se moramo med njimi znajti kot smučar na tekmi med količki:

“Resnično naredi nekaj zase. Vsak človek se mora imeti rad, in če ljubiš sebe, če imaš dovolj dobro samopodobo, zgrajen občuek lastne vrednosti, lahko podobno želiš in daješ tudi drugim. Začni razmišljati pozitivno, nauči se poiskati zadovoljstvo, srečo in mir. Predvsem pa se moraš znati ob vseh dogodkih, ki te spravljajo iz tira, umiriti, saj tako laže rešuješ konflikte, strpnejša si do partnerja, sodelavcev, otrok, soudeležencev v prometu ... Če sama ne zmoreš, poišči pomoč strokovnjaka.”

Tudi prim. Cibic pravi, da se zdravniki najprej lotevajo iskanja vzrokov stresa in njihovega zmanjševanja:

“Pri akutnem stresu, ki ga povzroči npr. nenadni strah, zdravljenje ni potrebno: ko mine delovanje stresorja, se stanje v telesu samo po sebi vrne v normalno stanje. Zdravljenje kroničnega stresa pa je lahko zelo zapleteno, zahtevno, in zato včasih neuspešno (če je stresno stanje posledica konfliktov v družini, nevzdržnih razmer v službi, nezaposlenosti, nerešenih stanovanjskih problemov ...).

Večkrat kot z zdravili uspemo bolnike pozdraviti z besedami, da jim zato ne grozi organska bolezen. Hkrati jim predstavimo prednosti zdravega življenja, pri katerem so v ospredju skrb za redno gibanje, nekajenje, omejeno uživanje alkohola, uravnotežena prehrana in normalna telesna teža. Sem sodi tudi zdravljenje ‘bolečin pri srcu’ pri mladih ljudeh, starih od 20 do 30 let, ki jih bega strah, da so njihove ‘srčne težave’ predstopnja zgodnjega srčnega infarkta.”

Izogni se stresu v službi

Stres v službi je ponavadi najmočnejša in najnadležnejša nadloga, ki nas včasih spremlja kar sedem dni v tednu!

  • Na začetku meseca / tedna / dneva naredi seznam nalog, ki jih moraš narediti in jih razvrsti po pomembnosti.
  • Vedno si izbojuj sprejemljive roke.
  • Med delom si privošči kratke premore.
  • Ne prepiraj se s sodelavci in ne tekmuj nenehno z njimi.
  • Če že vnaprej veš, da česa ne boš mogla narediti, to jasno povej nadrejenemu.

Obvladaj stres!

Postavi se stresu po robu in postani kraljica svojega življenja, neodvisnega od vseh nepotrebnih skrbi.

  • Če začutiš neprijetno vznemirjenje, prekini delo. Zapri oči, globoko zadihaj, zmasiraj si senca, nato pa nadaljuj, vendar počasneje.
  • Organiziraj si čas: vnaprej načrtuj svoje obveznosti. Kupi si rokovnik in si vanj za mesec, teden in dan vnaprej napiši obveznosti, ki te čakajo. Nato obveznosti pobarvaj po kategoriji pomembnosti.
  • Poskrbi za sprostitev – posveti se vsaj enemu konjičku, druži se s prijatelji, hodi na izlete, čim več časa preživi v naravi.
  • Ukvarjaj se s športno dejavnostjo, ki te veseli in na katero ti ne bo treba hoditi na silo ter si s tem dodatno povzročati stresa. Preoblikovala boš telo, okrepila srce, izboljšala počutje, bolje spala in odganjala stres.
  • Pleši. V svoji sobi, klubu, disku, na plesnih delavnicah ­... Ples sprošča, po njem pa smo bolj veseli in optimistični.
  • Druži se z ljudmi, ki so pozitivni, ti vlivajo moč in tudi s svojim življenjskim slogom izžarevajo srečo.
  • Veliko se pogovarjaj – tako boš izražala svoja čustva in nezadovoljstvo, ki se kopiči v tebi in ti povzroča stres.
  • Razmišljaj pozitivno: osredotoči se na svoje prednosti in v vsakem položaju poskusi najti kaj dobrega. Ne pozabi – iz napak se učimo.
  • Privošči si kdaj pa kdaj narediti napako.
  • Ne pozabi na smeh – vsake toliko si oglej dobro komedijo, poišči veselo družbo, kdaj pa kdaj se pošali na svoj račun.
  • Vsaj en dan v tednu si vzemi zase – za izlet, sprehod, masažo, savno, kopel, dobro knjigo, ustvarjanje ...
  • Preizkusi eno od sprostitvenih tehnik – meditacijo, jogo, tai chi. Tudi savnanje odžene stres.
  • Osredotoči se na lepe stvari okoli sebe – božajoče sončne žarke, nežne prve snežinke, čudovito opremljeno restavracijo in okusno hrano ...

Reši se stresa pred izpitom

Bolj kot se boš na izpit pripravila in prej kot se boš začela učiti, manjši bo stres.

  • Razporedi snov po dnevih.
  • Naredi si povzetke pomembnejših vsebin.
  • Pozanimaj se, čemu daje profesor poudarek.
  • Ukvarjaj s športom.
  • Jej čim več sadja in zelenjave ter popij čim manj kave in alkohola.
  • Zvečer pred izpitom pojdi zgodaj spat.
  • Najprej odgovori na vprašanja, ki jih obvladaš.
  • Osredotoči se na vsebino in dejstva, in ne na količino napisanega.

Petra Kocjančič

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"