"Z odvečnimi kilogrami sem imela težave odkar pomnim, saj nisem imela svojega telesa nikoli zares rada," svojo zgodbo začne Maja.
Skozi vsa ta leta so se izmenjavala obdobja z več in manj kilogrami. Kakor koli je bilo, nikoli nisem bila v celoti zadovoljna – enkrat sem se počutila bolje, drugič slabše, vedno pa sem bila močno obremenjena s trebuhom.
V osnovni šoli me je bilo najbolj strah testov pri telovadbi, ker sem vedela, da bodo spet namerili previsoko na tehtnici in preveč podkožnega maščevja. Tudi s strani vrstnikov sem poslušala veliko opazk glede mojega telesa. Prav tako so mi doma govorili, da moram shujšati in mi včasih celo rekli, naj jem manjše količine hrane. Zato sem velikokrat jedla kar na skrivaj. Takrat ko ni bilo nikogar v kuhinji, sem si naredila sendvič in ga pretihotapila do svoje sobe.
Verjela sem drugim ljudem, da moje telo ni lepo in da bi moralo biti drugačno.
Prav zaradi tega nimam preveč lepih spominov na osnovno šolo. Izjema je morda zadnji razred, ko sem svojo postavo prvič za silo spravila 'v red'.
V sedmem razredu so me namreč poslali v bolnišnico na neke preiskave, kjer sem že dobivala dietno hrano, potem pa smo tudi doma nekoliko pazili, sama pa sem se odločila, da iz svoje prehrane izločim majonezo, sladke sokove in mehurčke, ki sem jih nadomestila z vodo. S tem sem naredila dobro popotnico za srednjo šolo, kjer med novimi sošolci ni bilo zbadanja, kljub temu pa svojega telesa še vedno nisem imela preveč rada.
Trebušček je bil moja hiba v vsakem trenutku. V času pretekle zveze sem sprejela nekaj nezdravih navad v prehranjevanju in se močno zredila. Pozneje sem spoznala, da je bilo to posledica čustvene neizpolnjenosti, vse skupaj pa je izhajalo iz želje po ugajanju. S tem, ko sem sprejela navade, ki mi niso bile v prid, sem si želela pridobiti naklonjenost in ljubezen, vendar sem dobila samo dodatne kilograme.
Dolgo časa mi je bilo vseeno, vse do trenutka, ko sem končno spoznala, da sem s svojo težo skoraj 'ušla' na stare tire.
Že lep čas sem opazovala, da se redim, a nisem ukrepala, dokler se nisem v svojem telesu počutila tako slabo, da tega preprosto nisem več želela.
Stvari sem postavila na glavo in spremenila način prehranjevanja. Uvedla sem pet obrokov dnevno, pila veliko vode in nekoliko pogosteje obiskovala bližnji hrib. Nekaj časa sem kot obsedena skakala za vso hrano, ki naj bi veljala za zdravo. Kilogrami so počasi začeli kopneti, hrana pa mi je postala neka obveza in obenem tudi stres.
Znašla sem se v krču, kjer se je vse vrtelo okoli zdrave hrane. Vse dokler nisem prebrala članka, ki je govoril o obsedenosti z zdravo hrano. Takrat sem se zavedla, kako sem spet stroga do sebe. Tisti članek je bil prelomnega pomena, dojela sem, da živim zato, da jem.
Sklenila sem, da začnem jesti zato, da živim. Še vedno sem ohranila večino smernic, ki sem jih zastavila, ampak to me ni več obremenjevalo. Nehala sem se meriti in redno tehtati, sprostila sem se tudi takrat, kadar hrane nisem pripravila sama. Skratka, opustila sem nadzor in posledično tudi kilograme.
Poiskala sem način prehranjevanja in gibanja, ki mi ustreza, in začela v vsakem obroku neznansko uživati. Še tolikokrat pa je to takrat, ko si brez slabe vesti privoščim čokoladno torto ali sladoled. Uživati sem začela veliko stročnic. Vmesnih prigrizkov nimam, predvsem pa že od nekdaj obožujem zelenjavo, kar je seveda meni v prid.
V kuhinji veliko eksperimentiram in si kuham hrano, ki jo imam rada. Zato prav nikoli ne morem reči, da jem slabo ali dietno, tudi gibam se več kot včasih, predvsem večkrat osvojim moj bližnji hribček.
Pri izgubi kilogramov mi je pomagala tudi meditacija, ki ji bom več pozornosti namenila v nadaljevanju, lahko pa povem, da so se s čiščenjem omejujočih vzorcev v moji podzavesti 'očistili' tudi kilogrami. Svoje telo sem začela sprejemati točno tako, kot je, in z njim seveda tudi trebušček. Nehala sem verjeti drugim, predvsem pa sebi, da moje telo ni lepo, da je debelo in da ne ustreza družbenim normam.
Ko sem sprejela svoje telo in ga namesto graje raje vsak dan pohvalila, se je začelo spreminjati kar samo od sebe. V desetih mesecih je od mene 'odpadlo' 15 kilogramov 'balasta', vse zaradi bistvene spremembe, ki sem jo naredila v svoji glavi. Najbolj hecno se mi zdi to, da se je moj trebušček zmanjšal morda samo za kak centimeter, ampak danes ga imam rada točno takšnega, kot je, saj je del mene.
Napisala Maja Križnar – MičnaCvetlična, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, certificirana vaditeljica meditacije, angelska terapevtka in diplomirana agronomka. Več o njej in njenem delu pa najdeš na spletni strani micna-cvetlicna.si.
Preberi še: "Med seksom z možem razmišljam o drugem - sem zato slaba žena?" (iskrena izpoved)
Priporočamo tudi: "Možu dovolim, da seksa z drugimi ženskami, in TO je razlog" (iskrena izpoved)
Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
