Kdo je kriv, da ti ne uspe shujšati?

Nutricionistka, publicistka in avtorica nekaj knjižnih uspešnic s področja zdrave prehrane, Susan McQuillan iz New Yorka, je prepričana, da ...

3. 6. 2009

... je iskanje vseh mogočih izgovorov - kar ljudje tako radi počnemo - povsem brezplodno.

Igrice, ki se jih igramo

Najlažje se je igrati tisto: ‘Če bi ..., bi ...”

Saj poznaš ono:

‘Če bi imela dovolj denarja, bi šla lahko v toplice na shujševalno kuro pod nadzorom, bi končno lahko shujšala.”

ali pa:

‘Če bi le imela dovolj časa, bi se spravila do telovadnice in ...”

in morda tudi:

“Če bi srečala moškega svojega življenja, se ne bi več tolažila s hrano.”

Skratka, izgovori, izgovori, izgovori!

Uspešno hujšanje v resnici ni vezano ne na debelino denarnice (vprašaj Oprah), in ne na to, da ti mora iti v življenju vse po maslu ali da je v tvojem življenju malodane vse popolno (kar vprašaj Oprah).

Vse kar šteje, sta odločnost in motivacija.

Ljudje, ki zdravo jedo in se veliko, pa tudi redno gibljejo, za to vedno najdejo čas, ne glede na to, kaj se dogaja v njihovem življenju. In tisti ljudje, ki imajo za sabo veliko in uspešno metamorfozo življenjskega stila, so vedno tudi ljudje, ki ne marajo za razne priročne izgovore.

Igrica ‘iskanja krivca’

Ja, to je še ena - med ljudmi precej razširjena - igrica, ki se jo igramo sami s sabo.

Saj poznaš tiste:

“Pojedla sem celo vrečko čipsa, ker me je stranka v službi nazmerjala z neumnico.”

in tale:

“Fant mi je rekel, da sem debela, potem sem pa na dušek spraznila celo škatlo Domačice.”

Z zvračanjem krivde na druge le zanikamo delež lastne odgovornosti.

Na ta način sama sebi odrekaš suverenost in sporočaš sebi in svetu, da tega, kar se dogaja s tabo, nimaš pod nadzorom in da imajo tvojo usodo (in z njo tvoje kilograme) očitno v rokah drugi ljudje.

‘Iskalci krivca’ si le stežka priznajo, da se morda kdaj motijo, da je lahko tudi z njimi kaj narobe ali da bi bili lahko za neko stanje sami krivi.

Uf, kaj pa tale?

... ali pa je ravno nasprotno?

Morda pa za čisto vse, kar se ti v življenju zgodi, vališ krivdo zgolj in samo nase?

Če je tako, potem je skrajni čas, da si stopiš s poti. Največja ovira do zdrave vitkosti si namreč kar ti sama.

Pomisli!

Torej ...

kdo je kriv tvojega viška kilogramov?

  • a. tvoj šef, ki te samo kritizira in nikoli pohvali,
  • b. tvoja stara mama, po kateri si podedovala gene debelosti,
  • c. tvoja, ker se nikakor ne znaš kontrolirati,
  • d. vse zgoraj našteto,
  • e. nič od naštetega.
Čeprav je tvoj nadrejeni nekakšen mejni sociopat in je imela tvoja babica precej močna stegna, sama pa znaš ob gledanju solzave drame včasih sprazniti še cel hladilnik ... je edini pravilni odgovor na prejšnje vprašanje odgovor e – nihče ni kriv, da imaš preveč kilogramov!

V resnici gre namreč za kombinacijo različnih dejavnikov, od katerih lahko:

  • nekatere od njih nadziraš,
  • spet drugi pa sploh niso v tvoji domeni.
In tako prvim kot drugim se lahko uspešno postavljaš po robu, a šele takrat, ko ne razsipaš več dragocene energije za igranje malih ‘šiš-miš’ igric sama s sabo.

Razlogi,

zakaj tega ne gre početi!

Zakaj ni dobro obtoževati druge ali sebe za svoje težave s kilogrami?

Ker krivda že po svoji naravi ni motivacijsko nastrojena, ampak služi le kot priročen izgovor za izogibanje odgovornosti za lastno zdravje.

Namesto z ‘iskanjem krivcev’, poskusi s premagovanjem.

V praksi bi bilo to videti takole;

namesto:

“Pojedla sem celo vrečko M&M bonbonov, ker me nadrejena sovraži.”

si raje reci:

“Ne bom ji dovolila, da mi pride do živega!”

In namesto, da bi si ogledovala svoja stegna in sovražila vse po vrsti do zadnje korenine svojega družinskega drevesa, vzemi na znanje poznavanje svojih genetskih predispozicij in deluj v tej smeri preventivno že danes za skorajšnji jutri.

Pa nikar si ne domišljaj, da je drugim ljudem kakorkoli lažje izgubiti višek kilogramov ali pa zadržati svojo idealno težo ...

Vsak ima svoj 'križ',

le 'nosimo' ga drugače

Ti se morda ‘nalezeš’ kilce ali dveh že samo z 'gledanjem' nizkokalorične kepice sladoleda v papirnati šalčki, medtem ko lahko tvoja prijateljica zmaže dve porciji bogato oblitega mlečnega v sladkem kornetu in to z zajetno porcijo sladke smetane za počez, ne da bi se ji to takoj poznalo.

Pa vendar ...

... prav mogoče je, da tvoja sodelavka, ki se skoraj vsak dan napoti do bližnjega fitnes centra, prav tako sovraži telovadbo in znojenje kot ti, pa vendar se je nekako naučila, da o tem ne razmišlja, ampak to enostavno opravi, ker ve, da je to dobro zanjo – kar se ji jasno tudi obrestuje.

Če hočeš izgubiti višek kilogramov ali pa svoj življenjski stil usmeriti v bolj zdrave vode, si zato nikar ne popuščaj na vsakem koraku.

Pripravljena?

Dejstvo je, da večina izmed nas zlahka sledi najbolj osnovnim pravilom zdravega prehranjevanja in tako izgubi kakšen kilogramček oz. obdrži sebi najprimernejšo težo.

Vse, kar moraš storiti, je, da v svojo življenjsko rutino počasi in zlagoma vpelješ nekaj novih, bolj zdravih življenjskih navad.

Vprašaj se in premisli:

  • Iščeš najhitrejši način, kako priti do željenega cilja? Poglej malo okoli sebe. Vemo, da je kliše, pa vendar: vse, kar je nekaj vredno, potrebuje svoj čas.
  • Ješ tudi takrat, ko nisi lačna? Kadar posegaš po priboljških tudi med obroki, se ustavi in se vprašaj: Sem res lačna? Zelo mogoče je, da ješ le zaradi dolgočasja, stresa, žalosti, frustracije ... Potrudi se in počni kaj drugega namesto tega.
  • Ali ješ v naglici? Če res nimaš časa, da bi tekom dneva v miru sedla in pojedla vsaj tiste tri glavne obroke, bi bilo dobro, da dnevno slediš vsaj nekemu stalnemu urniku hranjenja.
  • Se ti kdaj zgodi, da med obroki preteče tudi več kot pet ur ne da bi jedla? Če je tako, potem vedi, da se boš najverjetneje preobjedla takoj, kot ti bo vendarle uspelo sesti k obloženi mizi.
  • Vztrajaš pri tem, da se držiš diete sama? Raziskave kažejo, da so ljudje, ki iščejo in najdejo podporo pri družini in prijateljih, pri izgubljanju viška kilogramov bolj uspešni. Najdi si torej prijateljico, s katero bosta hujšali in se rekreirali skupaj.
  • Se vdaš takoj, ko se prvič pregrešiš? Vsake toliko se vsakomur zgodi, da se pregreši in poje preveč ali pa nekaj, česar ne bi smel. Ok. Se je pač zgodilo. Zdaj pa enostavno pozabi na to (si pač samo človek iz mesa in krvi) in vztrajaj na začrtani poti dalje, kot da se ni nič zgodilo. Takšne občasne 'eskapade' so nekaj povsem normalnega (in pričakovanega) ...

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri