Gremo stavit, da tega nisi vedela! 😱
Ko se dnevi krajšajo in listje začne odpadati, se spet soočamo z obredom premikanja ure nazaj, ki naznanja prihod zimskega časa.
Čeprav se morda zdi, da je premik zgolj neprijetnost, ima globoke posledice za naše zdravje in počutje.
Zato skupaj raziščimo vpliv premikanja ure nazaj na standardni čas in krajše dnevne svetlobe na naše fizično in duševno zdravje.
1. Motnje cirkadianega ritma
Naša telesa delujejo po naravnem cirkadianem ritmu, ki je sinhroniziran s ciklom dan-noč. Ko jeseni »pademo eno uro nazaj«, se naše notranje ure zmotijo.
Nenaden premik v času lahko povzroči začasno neusklajenost naših cirkadianih ritmov, kar vpliva na naše vzorce spanja in splošno delovanje.
2. Motnje spanja
Neposredna posledica obračanja ure nazaj je pogosto motnja vzorcev spanja.
Veliko ljudi ima težave pri spanju in zbujanju ob običajnem času. Zaradi temnejših juter se težje zbudimo iz postelje, kar lahko privede do omotičnosti in dnevne utrujenosti.
3. Povečano tveganje za sezonsko čustveno motnjo (SAD)
Zmanjšanje dnevne svetlobe pozimi lahko prispeva k razvoju sezonske afektivne motnje (SAD). Za to stanje so značilni simptomi depresije, kot so slabo razpoloženje, zmanjšana energija in povečan apetit.
Zmanjšana izpostavljenost naravni svetlobi lahko moti proizvodnjo serotonina in melatonina, kar vpliva na razpoloženje in spanec.
4. Pomanjkanje vitamina D
V zimskih mesecih lahko skrajšana dnevna svetloba omeji našo izpostavljenost sončni svetlobi, ki je naravni vir vitamina D.
To pomanjkanje lahko vpliva na zdravje kosti, oslabi imunski sistem in celo prispeva k motnjam razpoloženja. Mnogi ljudje se zatekajo k dodatkom vitamina D, da bi preprečili to pomanjkanje.
5. Zmanjšana telesna aktivnost
Z manj dnevnimi urami so ljudje morda manj nagnjeni k fizičnim aktivnostim na prostem.
Zmanjšana telesna aktivnost lahko vodi do povečanja telesne mase, poslabšanja srčno-žilnega zdravja in večjega tveganja za razvoj bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2.
6. Vpliv na duševno zdravje
Prehod na zimski čas in krajši dnevi lahko pomembno vplivata na duševno zdravje.
Za nekatere lahko zmanjšana sončna svetloba in motnje cirkadianega ritma poslabšajo obstoječa stanja duševnega zdravja, kot sta anksioznost in depresija.
Prav tako lahko povzroči povečan občutek izoliranosti in osamljenosti.
7. Izzivi za otroke in izobraževanje
Sprememba časa lahko prizadene predvsem otroke.
Prilagajanje novim vzorcem spanja in temnim jutrom lahko učencem oteži koncentracijo in dober uspeh v šoli.
Učitelji in starši pogosto poročajo, da jesenski prehod predstavlja izobraževalne izzive.
8. Zaskrbljenost glede varnosti v cestnem prometu
Prehod na zimski čas povzroča temnejše večere, kar lahko poveča tveganje za nesreče na cesti.
Zmanjšana vidljivost in večja verjetnost vožnje v temi lahko povzročita skrbi za varnost tako voznikov kot pešcev.
Prehod na zimski čas in krajši dnevi lahko močno vplivajo na naše zdravje.
Od motenj cirkadianega ritma in motenj spanja do povečanega tveganja za SAD in pomanjkanja vitamina D, se morajo naša telesa prilagoditi tem sezonskim spremembam.
Ključnega pomena je, da smo pozorni na morebitne učinke na zdravje in sprejmemo ukrepe za njihovo ublažitev, kot je vzdrževanje doslednega urnika spanja, izpostavljenost naravni svetlobi in dosledni aktivnosti v zimskih mesecih.
S tem lahko bolj učinkovito krmarimo med izzivi te sezone in dajemo prednost svojemu dobremu počutju, ko se dnevi krajšajo.
Preberi še: Takšno PLAČO prejema župan Zoran Janković (razkrivamo TOČEN znesek + plačo drugih županov) 🤯
Priporočamo tudi: Ne boš verjela, ampak toliko stane merica pečenega kostanja v Ljubljani
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi