Hrana, inteligenca in duševno zdravje

Da je nezdrava prehrana eden od glavnih vzrokov za večino sodobnih civilizacijskih bolezni, ki mučijo ljudi, večina od nas že dobro ve. Mnogi pa ne vedo, da je prehrana povezana tudi z bistrostjo uma in duševnim mirom.

19. 2. 2011

V nadaljevanju povzemamo dve zanimivi raziskavi o teh povezavah ...

1. Nezdrava hrana prinaša nižji inteligenčni kvocient

Otroci, ki se večinoma prehranjujejo s hitro in nezdravo prehrano, bi lahko v poznejših letih življenja imeli nižji inteligenčni kvocient kot otroci, ki pogosteje uživajo zdravo hrano, je pokazala študija univerze v mestu Bristol.

Ugotovitve raziskave temeljijo na primerjavi prehranskih vzorcev 14 tisoč ljudi, ki so se rodili v letih 1991 in 1992, in njihovih inteligenčnih kvocientov, ko so bili stari tri, štiri, sedem ter osem let in pol. V skladu z izsledki vprašalnikov so otroke razdelili v tri skupine: prva se je prehranjevala predvsem s hrano, bogato z maščobami in sladkorji, druga, 'tradicionalna' skupina je jedla veliko mesa in zelenjave, tretja pa predvsem zdravo hrano z veliko sadja, zelenjave, riža in makaronov. Primerjava inteligenčnih kvocientov otrok je pri osmih letih in pol pokazala razliko med skupinami otrok, ki so se prehranjevali na različne načine, saj je imelo 20 odstotkov otrok, ki so jedli hitro hrano, povprečen inteligenčni kvocient 101, 20 odstotkov otrok iz tretje skupine, ki so se prehranjevali z zdravo hrano, pa 106.

2. Hitra prehrana povečuje tveganje za depresijo

Dejstvo je, da slaba prehrana izzove bolezni – toda ne samo telesne. Prehrana z višjo vsebnostjo maščob slabo vpliva tudi na psiho, ugotavljajo španski znanstveniki.

Raziskovalci z univerz v Las Palmasu in Navarri so dobrih šest let opazovali prehranske navade 12 tisoč prostovoljcev in ugotovili, da nasičene maščobne kisline lahko vodijo v depresijo. Predvsem mastni industrijski izdelki, tudi industrijsko pripravljeno pecivo in priljubljena hitra prehrana korenito povečujejo tveganje, da zbolimo za depresijo.

Krive so predvsem nasičene maščobne kisline, ki tveganje za obolevnost povečajo za 48 odstotkov. Za povečano tveganje zadošča že zelo malo transmaščob – te so pri testiranih osebah pomenile le 0,4 odstotka dnevnega vnosa energije. Podobno so ugotovili tudi britanski znanstveniki, in sicer: tveganje, da človek zboli za depresijo, je kar za 58 odstotkov višje, če je ta ljubitelj hitre prehrane in mastne hrane.

Več o vplivih prehrane na duševno zdravje tudi tukaj.