Da bi se sladkala s fruktozo? Ne, hvala!

Bradavice na stopalih, margarina in fruktoza so tri grozote, katerih Mario Sambolec ne privošči niti delavcem, ki že dva meseca odlašajo z zaključnimi deli pri prenovi njegovega stanovanja!

Da bi se sladkala s fruktozo? Ne, hvala! (foto: shutterstock) shutterstock
21. 3. 2011

Da z našteto trojico res ni šale, si lahko bolj natančno prebereš na njegovem blogu, mi pa v nadaljevanju povzemamo le nekaj (ne nujno najpomembnejših) poudarkov za naše spletne bralke:

  • fruktoza ali sadni sladkor je monosaharid (enostaven sladkor), ki ga naše telo v osnovi zlahka porabi za energijo. Za razliko od navadnega, namiznega sladkorja (sukroze), ki je enakomerna mešanica fruktoze in glukoze, čista fruktoza ne povzroča tako naglega porasta krvnega sladkorja (ima nižji glikemični indeks),
  • večino ogljikohidratnih živil v današnji prehrani sestavlja zaporedje verig glukoze. Ko slednja vstopi v naš krvotok ji telo, konkretneje žleza z notranjim izločanjem, ki ji pravimo trebušna slinavka, nasprotuje z izločanjem hormona, imenovanega inzulin, čigar glavna naloga je znižanje oziroma regulacija ravni sladkorja v krvi. Fruktozo, na drugi strani, presnavljajo jetra, ki pa naletijo na težavo, ko so preplavljena z  veliko količino tovrstnega sladkorja naenkrat. Takrat jim fruktoze ne uspe presnavljati dovolj hitro, da bi se v telesu porabila za energijo, zato jo v zameno pretvorijo v maščobne molekule (trigliceridi, holesterol) in pošljejo nazaj v krvni obrok. Opisan proces nosi strokovno ime de – novo lipogeneza in je, poleg omenjenega, odgovoren tudi za maščenje jeter pri nealkoholikih, saj se fruktoza  pri presnovi obnaša podobno kot alkohol,
  • leta 1977 je znašal povprečen vnos fruktoze približno 37 gramov dnevno, zadnja raziskovanja pa kažejo, da je številka poskočila na 54 gramov (okvirno 10% celotnega dnevnega kaloričnega vnosa) in celo neverjetnih 72 gramov pri najstnikih, ki zaužijejo vedno več sodavic in sladkih pijač. 72 gramov predstavlja mimogrede 7 velikih ravnih žlic sladkorja dnevno ali, povedano drugače, borih tri četrt litra vode z okusom, kot se jo dobi na policah že skoraj vsake trgovine,
  • fruktozo in njene različice najdemo v: sladkih pijačah (vode z okusi, 'sadni' sokovi, pijače z mehurčki in dietne sodavice, sadni jogurti, sladoled, kečap, žvečilni gumi, komercialni med in agavin sirup, tortice, biskviti, čokolade (tudi nekatere 'zdrave' ali 'beljakovinske'), komercialnih kosmičih, 'športnih' napitkih oz. izotonikih, krekerjih, sadnih skutnih namazih, pudingih, marmeladah, solatnih prelivih, večini sojinih in drugih omakah.

Dve veliko bolj zdravi alternativi, ki jih feelgood načelo priporoča in sta dejansko tudi hrana:

  • temna melasa,
  • surov, neprečiščen med.

 

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri