Cosmo gurmanka: Kaj drži in kaj ne?

O (ne)zdravi prehrani kroži vedno več nasprotujočih si informacij, zato Cosmo preverja, kaj je res.

23. 2. 2011

Sladkor

“Za prebavo sladkorja telo potrebuje železo, kalcij, magnezij in druge elemente. Če zaužiješ beli kristalni sladkor ali obarvanega rjavega, mora tvoje telo za predelavo potrebne elemente vzeti iz krvi, kosti ali od drugod in s tem siromaši svojo lastno zalogo. Če pa zaužiješ pravi rjavi sladkor, ki že sam vsebuje te elemente, je to v redu.”

Med

“Vsak pravi med kristalizira, vprašanje je le, kdaj – to je odvisno od vrste. Če med ne kristalizira, lahko to tudi pomeni, da so čebele hranili s sladkorjem, zato v njem ni zdravih snovi iz cvetnega prahu. Če želiš kristaliziran med spremeniti v tekočo obliko, ga segrej v vodi, ki ima največ 40 stopinj celzija, da se snovi ohranijo.”

Čokolada

“Kljub visokemu odstotku kakava še ni nujno kakovostna, saj ji pogosto odvzamejo grenčico in nekatere dobre snovi. Boljše učinke ima bio ali presna čokolada iz trgovin z naravno prehrano. Bio certifikat pomeni, da je kakavovec zrasel v varovanem okolju (v zdravi zemlji brez škodljivih škropiv), presna čokolada pa, da ni bila segreta na več kot 42 stopinj, zato kakav ohrani pozitivne sestavine. Preveri pa tudi, kaj čokolada vsebuje – tistih snovi, ki so navedene na prvih petih mestih, je v izdelku največ.”

Zdrava hrana je zakon ...

toda, ali sploh veš, kaj je zdravo? Dileme nam je pomagala razrešiti nutricistka Mojca Cepuš.

Kruh

“Razlika med črnim in belim kruhom je v vsebnosti mineralov in prehranskih vlaknin – otrobov, ki so v ovojnici pšeničnega zrna. V beli moki (tip 400) otrobov ni, če pa izberemo tip 1100 ali več, je to polnozrnata moka, ki vsebuje otrobe in je bolj zdrava od osiromašene bele. Ko kupuješ kruh, ne vprašaj po črnem, ker ti lahko ponudijo kruh iz obarvane moke, temveč prodajalko prosi za tistega iz polnozrnate moke. V pravem črnem kruhu so vidne pikice – drobno zmleti otrobi.”

Mleko

“Za telo je najbolj zdravo mleko neposredno izpod krave, če se tako izrazim, oziroma surovo iz mlekomata. Najslabše pa je homogenizirano mleko, pri katerem se v postopku predelave velike maščobne celice spremenijo v zelo majhne delce, ki obremenjujejo naš srčno žilni sistem. Pri nakupu torej izberi nehomogenizirano mleko. Ni pa bistvene razlike med mlekom, ki vsebuje 1,6 in 3,2 mlečne maščobe, razen če ga ne piješ res v velikih količinah.”

Vitamini

“Kemično gledano se umetni vitamini ne razlikujejo od naravnih, pomembne pa so snovi, ki so v naravi ob vitaminih (na primer ob vitaminu C v celi pomaranči). V sadju in zelenjavi so tako poleg vitaminov različne spojine, tudi takšne, ki recimo pri vitaminu C povzročijo, da se v telesu sprošča počasneje in ga telo bolje izkoristi. Umetnega vitamina C telo vsrka toliko, kolikor ga potrebuje, preostanek pa izločiš z urinom. Načeloma smo seveda za naravne vitamine, velja pa omeniti še drug vidik – če zraste sadež v onesnaženi zemlji, vsebuje tudi škodljive snovi, ki jih zaužijemo, če izvleček ni prečiščen. Moje priporočilo je zato biološko pridelana hrana in dodatki, če v telesu česa primanjkuje.”

Besedilo: Manca Kraševec, fotografije: shutterstock, Goran Antley

Za pomoč pri pripravi članka se iskreno zahvaljujemo nutricistki Mojci Cepuš (www.prehrana.info).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri