Bomo v prihodnje še debelejši?

Da razvitemu svetu grozi pandepidemija debelosti je znano. Ameriški znanstveniki pa so na poskusih z miškami zdaj dognali, da se bo stanje v prihodnje še poslabšalo ...

16. 7. 2008

Študija, ki so jo objavili v časniku International Journal of Obesity, je pokazala, da postajajo miši, ki so genetsko predisponirane za debelost, iz generacije v generacijo vse debelejše. Znanstveniki so prepričani, da naj bi bila temu kriva kar t.i. epigenetika.

... po drugi strani pa so raziskovalci ugotovili tudi, da je mogoče genetsko predisponiranost pri miših tudi obvladovati, in sicer s posebnimi dietami (a pozor, ne posnemaj tega zgleda brezglavo, saj ljudje pač nismo miške, sploh pa: vse diete, kot verjetno veš, še zdaleč niso učinkovite).

Z matere na otroka

Genetika sama po sebi seveda ne more v popolnosti razložiti, zakaj se nekdo bolezensko zredi, medtem ko drugi ostaja vitek, tako kot ne moremo na gene preložiti kar vse krivde za razvoj rakavih obolenj ali Alzheimerjeve bolezni.

Raziskovalci pa so zdaj vendarle dokazali, da veliko vlogo pri razvoju debelosti igrajo specifični pogoji v maternici, ki usodno vplivajo na razvijajoč se zarodek.

Po novem tako obstajajo dokazi, da stopnja debelosti pri materah vpliva na težo, ki jo bodo v prihodnje dosegali in nato presegali njeni otroci. A naj na tem mestu pripomnimo, da prav vsi vzroki za to vseeno še niso povsem razkriti. Več bodo verjetno pokazale nadaljne raziskave.

Miške na dieti

No, poskusi na miškah pa so vendarle pokazali:

  • miške, ki so bile genetsko predisponirane za debelost in ki so jih normalno hranili, so se vedno znova zredile, iz generacije v generacijo pa je pri isti, normalni dieti, postajal vse debelejši tudi njihov zarod,
  • pri miškah, ki so bile enako genetsko predisponirane, a so jih hranili z nizkokaloričnimi dietami, ki so jim bili dodani vitamini in folna kislina, pa se je epigenetika spremenila (zdelo se je, kot da je znanstvenikom tako uspelo ‘utišati’ gene za debelost), kar je zmanjšalo prekomerno rejenost tudi pri njihovih kasnejših generacijah.

Je na vidiku rešitev problema milijonov?

A medtem ko genov zaenkrat še ne moremo spreminjati, pa obstajajo dokazi, da bi bilo morda mogoče vplivati vsaj na pogoje v maternici, ki pravzaprav aktivirajo določene skupine genov in njih povezav. Morda bi zato lahko nekoč prav z vplivanjem na kemično sestavo plodovnice posredno vplivali tudi na delovanje genov, torej na to, čemur učeno pravijo prav epigenetika.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri