V starih časih, v srednji šoli in študentskih letih, ko sem hotela izgubiti kilogramčke, ki sem si jih pridelala s sladkarijami in puberteto, sem začela tekati po Šobcu. Takrat se še ni govorilo o tem, kaj je zdrav šport, in naprezala sem se popolnoma brezglavo – ko sem pritekla domov, mi je včasih šlo na bruhanje, dobila sem drisko ...
Enako se je pojavljalo v srednji šoli, sploh po dolgih, lenih zimah. Na faksu se snegu nisem več prepustila in tekla sem tudi v najhujšem mrazu. Ko sem delala diplomo, sem zraven še rolala, vsak dan šla na aerobiko (visoki step na TNZ, najtežje uteži). Še vedno sem se imela za debelo – moj trebuh je bil namreč vedno izbočen, stegna pa zaobljena, da o mečih (po vsakdanjem stepu in teku v hrib) ne izgubljamo besed. Mislila sem, da bom dosegla rezultate, ki sem jih želela, če bom trdno garala, s tem pa nisem mogla kuriti maščobe, ki sem si jo želela izgubiti, saj je bil moj utrip srca vedno previsok, mišice pa bolj napete od takšnih, kot sem si jih želela ... In moje telo tudi med športom pod stresom.
Nekega dne me je celo 'pobralo' – 14 dni sem bila od naporov tako izmučena, da sem se komaj premikala po domačih stopnicah – zdravnica pa mi je odredila počitek od športa. Vadila sem najbrž skoraj toliko kot vrhunska športnica – a brez vrhunske podpore – svoje trenerke, maserke, prehranske strokovnjakinje ... In čeprav so vsi okoli mene (z menoj vred) mislili, da živim zdravo življenje, je bilo to daleč od resnice ...
Če te zanima, kako lahko tvoj 'zdrav življenjski slog' vpliva na tvoje zdravje, si preberi članek, ki sem ga napisala za revijo Cosmopolitan. Našla ga boš na strani 120.
Strokovnjaki vedo – zaupaj jim in ne bodi poskusni zajček na svoji koži, kakršen sem bila jaz.
Petra Arula