5 stvari, ki jih moraš vedeti preden greš na sonce

18. 7. 2015

Že res, da je sonca v teh dneh v izobilju in je brezplačen, vendar lahko zaradi pretirane izpostavljenosti in želje po zagoreli koži plačaš kar precejšnjo ceno. S svojo kožo in zdravjem.

1 / 8
Getty Images

V fotogaleriji si lahko ogledaš nekaj najboljših izdelkov za poletje 2015 po izboru naše lepotne urednice ...

Ne bomo ovinkarili, sončenje je izjemno nevarno in kožni rak ni mala malica. Pripravili smo ti odgovore na vsa vprašanja o izdelkih, zaščitnih faktorjih in učinkih sončenja. Poskrbi za nov trend brez vidnih črt od kopalk!

1 UV-filtri

Poznamo okoli 50 UV-filtrov, v Evropi jih je dovoljenih 30, preostalih 20 pa je prepovedanih. UV-filtri pomenijo zaščito pred UVA-, UVB-žarki, ultravijoličnimi žarki, ki nam niso vidni (z izjemo ljudi, ki imajo bolezen oči, imenovano alfakija). Ultravijolični žarki so pomembni za nastanek vitamina D.

V sončnih kremah z različnimi zaščitnimi faktorji so enaki filtri, razlika je le v količini: višji ko je ZF, večja je količina filtrov. Zadnji so lahko organski in mineralni, pri čemer gre vedno za mešanico. Večja zaščita v kremah pa pomeni tudi več mineralih sestavin.

2 Vitamin D

Vitamina D, ki je pomemben za naše kosti, v telesu nimamo dovolj in ga moramo dodatno dobiti. Sončni žarki spodbujajo nastanek vitamina D v našem telesu, katerega naloga je nadziranje absorpcije in nalaganje kalcija in fosforja v kosteh in zobeh.

Okoli tega se porajajo številne dileme, saj po eni strani sončne žarke potrebujemo, po drugi pa so zelo nevarni. Pomladi, poleti in jeseni sicer ne moremo govoriti o pomanjkanju vitamina D, težave se lahko pojavijo pozimi, ko je sonca bore malo. To je odvisno tudi od izpostavljenosti in celine.

Za nastanek vitamina D sicer potrebujemo le nekaj centimetrov kože, izpostavljene sončnim žarkom. Tako naj bi še veljalo, da je večino leta treba uporabljati zaščito, pozimi pa po potrebi uživati še nadomestke.

3 Pigmenti

Obstajajo tri vrste melanina, kožnega pigmenta. Najbolj pogost je eumelanin, ki ga delimo na rjavi in črni eumelanin. Razmerje in količina teh je kriva za razliko v tenu kože, zato imajo nekateri bolj svetlo in drugi bolj temno kožo. Osnovna količina melanina je podedovana, z leti in z izpostavljenostjo soncu pa se spreminja.

Z leti se koža navadi na podnebje in žarke, zato so Skandinavci bolj svetle polti, saj imajo manj dni sonca v letu kot na primer Afričani s temnejšo poltjo, kjer je sonce večino leta.

Ne pozabi, da je sonce nevarno ne glede na barvo kože, razlika je le v rdečini, ki je pri svetli polti pogostejša in hitrejša.

Poškodbe kože od sonca so nepovratne in jih nikoli ne moremo odpraviti. Sonce poškoduje dermis v koži, elastin in kolagenska vlakna, ki so pomembna za elastičnost in strukture kože. Ko se kolagenska vlakna porušijo, v koži nastanejo drobne gubice in linije.

4 Pravila sončenja

Ta se niso spremenila v tolikšni meri, kot so se spremenile naše navade. Vse več ljudi se zaveda nevarnosti, veliko več je različnih alergij, ki jih povzroča sonce, zaveda se dejstva, da sončenje močno vpliva na staranje kože, ter več je izobraževanja in ozaveščanja o nevarnostih.

Še vedno velja, da se je treba v poletnem času soncu izogibati med 10. in 17. uro. V tem času je namreč sonce kar 40 odstotkov močnejše kot v dopoldan.

Kreme proti sončenju je treba nanesti večkrat na dan, kar velja tudi za tiste z vodoodporno zaščito. Zaščitna krema ne potrebuje določenega časa, da se vpije, deluje v trenutku, ko jo naneseš. Pomembna je količina zaščitne kreme, ena steklenička naj bi zadoščala za le sedem do osem nanosov.

Ne skopari z nanosom kreme! Odrasli naj bi tako za en nanos potrebovali 30 ml izdelka. Izberi sončno kremo z višjim faktorjem, še posebno v prvih dneh večje izpostavljenosti soncu in VEDNO!.

Treba se je zavedati, da nas sončni žarki ulovijo povsod, ne samo na dopustu. Od maja pa vse do oktobra bi tako morala uporabljati sončno kremo, in ne le dva meseca najhujše vročine.

5 Ni vse tako, kot je videti

Po zadnji študiji, ki jo je izvedlo podjetje Environmental Working Group na kar 1700 izdelkih z zaščitnim faktorjem, te kar 80 odstotkov vseh testiranih vlažilnih krem, balzamov za ustnice in sončnih krem ne bo dobro zaščitilo pred soncem.

Preverjali so UVA- in UVB-zaščito, stabilnost aktivnih se­stavin, pri čemer je pomembno, kako dobro izdelek ohranja kakovost po izpostavljenosti na soncu.

Po raziskavi so podatke in najslabše izdelke uvrstili na poseben seznam in ga objavili na www.ewg.org.

Največje kršitve so bile, da so sestavine nevarne za vdihavanje, škodljive se­stavine, kot sta oxybenzon in retinyl palmitat, ter obljubljanje previsoke zaščite ter s tem zavajanje. Naj te potolažimo, da smo večinoma našli znamke, ki se jih na našem trgu ne da dobiti. Previdnost vsekakor ni odveč, predvsem pri naročanju prek spleta.

Besedilo: Katja Jakopovič

Preberi še: Resnica o 5 velikih dietah (lahko boš zelo šokirana) ali pa si oglej 9 najslabših Rihanninih 'outfitov' tega meseca!

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"