3 skrivni vzroki (in rešitve) za poletni stres

Pred kratkim so znanstveniki objavili izsledke raziskav, ki odkrivajo, da niti poleti ne moremo ubežati stresu. Naj te ne skrbi, pripravili smo kup zvijač, s katerimi boš kos stresnim situacijam.

3 skrivni vzroki (in rešitve) za poletni stres (foto: Profimedia) Profimedia
13. 7. 2015

Poletje je za mnoge najbolj brezskrben, radoživ in vznemirljiv del leta, čas, ko smuknemo v udobne natikače, nosimo kratke hlače in se ne oziramo na uro, ki nas navadno priganja.

Verjetno se s tem bolj ali manj strinjaš, zato te bo morda presenetilo, da nam obdobje kislih kumaric, kakor radi opišemo poletje, ker se takrat ne zgodi nič pomembnega, ne prizanaša s stresom.

Kako se mu uspe prikrasti še v najbolj vesele trenutke našega življenja?

Nenehno poudarjanje, da se je treba sprostiti in zabavati, ker nas stres izčrpava, celo postara, nam pije življenjsko energijo ter jemlje moč, zdravje, ustvarjalnost in podobno, lahko v nas vzbudi velik nemir.

Tudi odhod na dopust, potovanje in preživljanje prostega časa na prostem dalj kot običajno prinašajo spremembe, zaradi katerih se nas lahko polasti tesnoba in podre bioritem, četudi so spremembe pozitivne.

In če ti nič od tega ne zveni domače, lahko v hipu stresemo iz rokava še en stresni primer: Pričakovanje.

Morda pričakuješ, da boš v lepem vremenu boljše volje in ker ni tako, dobiš občutek, da je s teboj nekaj narobe. Vdihni in zapri oči. Zdaj pa jih odpri, da boš lahko prebrala članek in se naučila jemati življenje manj resno in stresno.

Poletni vir stresa 1

Počitniška mrzlica

“Lansko leto avgusta sem se odločila, da si vzamem teden dni dopusta in odpotujem v Pariz, mesto, o katerem sanjam, odkar pomnim,” si prikliče dogodek v spomin 28-letna Jasna.

“Toda z iskanjem osebe, ki bi me lahko nadomestila v času moje odsotnosti, in z delom, ki sem ga morala postoriti še pred odhodom in ga ni in ni hotelo biti konec, sem tako pretiravala, da sem se izčrpala, še preden sem se odpravila na pot. Težko bi rekla, da sem v Franciji res uživala.”

“Priprave na dopust pa zdaleč niso edina stvar, ki rahlja poleti živce. Dolge vrste na letališču pred okencem za prijavo in oddajo prtljage ali neskončne kolone, ki se vijejo proti morju, so razlog, da prispemo na cilj nejevoljni in utrujeni – da se počutimo ‘kot cunje’. Največja ironija dopusta pa je občutek, da smo prisiljeni izkoristiti vsako minuto za užitek. Počitnice so tako na nek način podobne praznovanju novega leta, ko pričakujemo, da mora biti vse popolno,” pojasnjujejo strokovnjaki.

Vendar pa je tako kot za vsako stvar tudi za potovanja najboljše, da od njih ne pričakuješ preveč, saj je potem razočaranje manjše.

Rešitve za odpravo stresa:

Nekaj tednov pred odhodom naredi seznam stvari, ki jih moraš postoriti, preden se odpraviš na dopust. Predlagamo, da opravke razdeliš na manjše naloge, nato pa se vsaki posveti po pol ure dnevno.

Z načrtno razporeditvijo in organizacijo časa pred odhodom se ne boš rešila le naprezanja tik pred zdajci, pač pa tudi tega, da bi polovico dopusta porabila za to, da prideš k sebi.

Še en napotek, ki ti bo pomagal ohraniti mirne živce na počitnicah: ne delaj si prevelikih načrtov. Od potovanja v slogu japonskih turistov ti bo ostala le kopica fotografij dolgočasnih stavb in znamenitosti, kakršne lahko najdeš v vsaki enciklopediji ali potovalnemu vodniku, ter izčrpanost od ogledovanja.

Namesto brezglavega ‘letanja’ se raje pošteno naspi, da nadoknadiš ure brez spanca, ali preberi knjigo, za katero sicer nikoli ne najdeš dovolj časa. Predvsem pa se na potovanju odločaj za aktivnosti, ki bodo dopolnjevale tvoj vsakdanji urnik.

Izrabi čas dopusta za vzpostavitev notranjega ravnovesja. Če je tvoj vsakdanjik neurejen, ti bo dobro delo poležavanje na poznem popoldanskem soncu. Če pa imaš bolj mirno življenje, ti bodo koristile aktivne in poživljajoče dejavnosti.

Prihod in odhod sta najbolj zoprn del vsakega dopustovanja, zato se nanju posebej pripravi. Na letalo ne pozabi vzeti čepkov za ušesa, predvajalnik z nežnimi, pomirjajočimi melodijami ter masko, s katero si boš pokrila oči. In da se ne boš znova zgražala nad slabo hrano na letalu, se založi s svežimi, beljakovinsko bogatimi prigrizki, kot so oreški, jogurt ali skuta, ki ti bodo pomagali ohraniti mirno kri.

Poletni vir stresa 2

Sindrom ‘Ne zdržim brez dela’

Ali se ti je že kdaj zgodilo, da si se sredi čudovitega popoldneva na plaži skrivaj odplazila do računalnika, da bi preverila pošto, ker te je prešinilo, da bi te utegnilo v predalniku čakati nujno sporočilo?

Kaj pa poklicala v pisarno svoje sodelavce, ker te je skrbelo, da se brez tebe ne znajdejo?

Če ti je katera od opisanih situacij znana, trpiš za tipičnim sindromom sodobne ženske – zasvojenostjo z delom.

Deloma je za to kriva družba, ki že vsako manjšo potrebo po oddihu označi za nepredanost delu, opozarjajo strokovnjaki. Pripomočki visoke tehnologije, kot so internet in mobilniki, odvisnost od dela le še spodbudijo.

Rešitve za odpravo stresa:

Na počitnicah se ves čas opominjaj, da ni razloga za to, da bi morala preverjati, kakšno je stanje na delovnem mestu. Niti enkrat.

Razen če ti šef ni izrecno naročil, da preverjaš spletno pošto ali občasno pokličeš v službo, nisi dolžna misliti na službo. Zato se počitnicam reče počitnice in nedelji nedelja. Predvsem pa ni nihče nenadomestljiv.

Podjetje je dobro poslovalo tudi takrat, ko pri njih še nisi bila zaposlena in bo enako dobro delovalo, tudi ko te ne bo.

Streznitvena novička: če resno misliš, da tvoji sodelavci ne bodo preživeli brez tebe, si na delo preveč navezana oz. si z njim preobremenjena.

Če se ne moreš upreti klicem v službo, vsaj poskusi zmanjšati skušnjavo, tako da izklopiš mobilnik.

Če se ti misli na službo kljub vsemu še vedno podijo po glavi, se opomni, da na morju, v hribih ali kjer koli že si, ne moreš veliko vplivati na stanje na delovnem mestu. Nato se prisili, da na vse skupaj pozabiš in se prepustiš užitkom.

Poletni vir stresa 3

Sezonska depresija (SD)

Gre za motnjo, ki se pojavi ob menjavi letnih časov, predvsem pri prehodu na zimo in pozimi, ko kakšnih 10 odstotkov ljudi postane otožnih brez posebnega vzroka.

Lahko pa SD ‘udari’ tudi poleti, čeprav je število bolnikov v tem letnem času manjše. Taka oseba postane razdražljiva, nesrečna in brez volje do življenja.

Medtem ko zimsko SD povzroča pomanjkanje svetlobe, je poletna brezvoljnost, tako trdijo strokovnjaki, posledica neznosne vročine.

Povsem normalno je, da postanemo utrujeni v vročem vremenu stanovanje z visokim odstotkom vlage v zraku, toda nekateri se na visoke temperature pač težje prilagajajo.

Letni SD so ženske izpostavljene kar štirikrat bolj kot moški, in to predvsem, če je verjeti statistiki, stare od med 18 do 30 let.

Rešitve za odpravo stresa:

Če meniš, da je za tvojo notranjo napetost in tesnobo kriva SD, se izogibaj vročini. Vklopi klimo, ohladi se pod osvežujoče hladno prho ali v mrzli kopeli, pij ohlajene pijače, ven pa se odpravi le zgodaj zjutraj ali šele ko se znoči.

Ena najbolj priznanih in uveljavljenih sodobnih metod sproščanja in obvladovanja stresa je avtogeni trening.

Če bi se ga rada naučila, si lahko kupiš knjigo ali se udeležiš tečaja pri izkušenem mojstru. “Ko se avtogenega treninga enkrat naučiš, ga znaš za vedno,”pravi Jani Golobič, NLP praktik in vodja društva Panacea.

“Zlahka se ga naučimo in uspehi pri premagovanju stresa so hitro vidni.” Če depresija tudi po nekaj tednih ne mine, poišči zdravniško pomoč.

Hitri protistresni pomagači

Ko si pod pritiskom, si pomagaj s temi učinkovitimi tehnikami.

  • Ustavi stres.

Kadar ti popustijo živci in bi najraje vse skupaj poslala k vragu, zaustavi negativne misli, tako da si v misli prikličeš znak stop.

Nato se spomni kakšnega trenutka iz preteklosti, ko si se počutila popolnoma umirjeno in sproščeno, predlaga dr. Delia Grasberger, avtorica knjige Avtogeni trening (MK). Podoživi te občutke, dokler ne začutiš, da te preplavljata mir in sproščenost.

  • Odštej napetost.

Ko se znajdeš v stresni situaciji, se vprašaj: “Kako hud je trenutni položaj od vseh stvari, ki bi se mi lahko zgodile?”

Oceni stanje z oceno od 1 do 10, pri čemer si 10 zasluži najbolj stresna situacija. (Za orientacijo: prometno nesrečo lahko oceniš z 9).

Ko se enkrat zaveš, kako nepomembna je večina dnevnih stresnih situacij, jih nehaš jemati za katastrofalne.

  • Sprosti se ali vdihni.

Ramenske mišice in mišice zgornjega dela hrbta so ponavadi najbolj napete in zakrčene. Da jih sprostiš, dvigni desno ramo, jo zasukaj nazaj in nato sprosti. Enako naredi z levo ramo. Vajo večkrat ponovi. Ko se znajdeš pod pritiskom, pomaga tudi globoko dihanje.

Napisala: Amrak Zalokar

Preberi še: Zakaj je džins odlična izbira tudi poleti ali pa si oglej 9 noro hudih stajlingov s pločnika slavnih!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri