Za družbena omrežja je praviloma veljajo, da znajo v nas zelo učinkovito zbuditi občutek, da nismo dovolj.
Ljudje uživajo na desetih počitnicah na leto, v jutranji rutini uporabljajo najmanj pet dragih serumov, imajo ogromne predale, polne nedotaknjene kozmetike, "walk-in" omare z oblekami, novo modno kombinacijo za vsak obisk pilatesa, vsako leto najnovejši telefon, petinpetdeset torbic, dvajset parov superg in tako dalje. Več je več, bi lahko rekli.
Morda vas zanima tudi:
- Več škode kot koristi: to so lepotni TikTok trendi, ki se jim raje izognite
- Srhljive teorije zarote: film, ki je 25 let pozneje eksplodiral na TikToku – razlog vas ne bo pustil ravnodušnih
Toda nedavno je prišlo do preloma in na TikToku, pa tudi drugih družbenih omrežjih, se je pojavil trend, ki je popolno nasprotje kapitalistični maksimi "kupuj in kopiči": tako imenovan "underconsumption core" oziroma zavestna poraba.
Kaj to pomeni? V resnici sploh ne bi smelo iti za trend, saj sledi preprostemu načelu: uporabljam, kar že imam. Eno, že malo zguljeno torbico, pol leta staro maskaro, štiri pare čevljev: zimske, poletne, superge in elegantne čevlje za na lepše. In to je vse.
Posnetki pod tem ključnikom so presenetljivo običajni: uporabnice in uporabniki kažejo drogerijski gel za tuširanje, ki so ga porabili do zadnje kapljice, pulover, ki je njihov najljubši že od študentskih let, babičin jedilni pribor in tako dalje.
Namesto slepega sledenja trendom velja: drži se tistega, kar ti že vsa ta leta odgovarja in stare kose ter izdelke kombiniraj z novimi – ampak šele, ko stari produkti odslužijo svoje.
Tudi okoljska odločitev
Trend je na zanimiv način pokazal, kako izkrivljena je postala naša realnost: pod nekaterimi tovrstnimi posnetki se namreč znajdejo komentarji, ki recimo pravijo, da "ni normalno, da imaš tako malo stvari".
Ob obilju predmetov in storitev, ki so nam ves čas na voljo, dobesedno so oddaljeni le en klik stran, smo bržkone res pozabili, da pet parov najnovejših superg v omari ni osnovna pravica vsakega posameznika, ampak čisto preprosta razvajenost.
Vendar pa v času inflacije, visokih najemnin in negotovih zaposlitev ta trend ni samo estetska odločitev, temveč tudi ekonomska realnost. Mlajše generacije si preprosto ne morejo več privoščiti nenehne menjave garderobe, tehnike ali kozmetike. Hkrati pa je v ozadju močna okoljska zavest: vsak neopravljen nakup pomeni tudi manj odpadkov. Zavestna poraba je torej za marsikoga tudi okoljska odločitev, hkrati pa nekakšna tiha oblika odpora proti kapitalizmu, hiperprodukciji in kulturi presežka.
Seveda ima tudi ta trend svojo temno plat. Nekateri opozarjajo, da se lahko tudi minimalizem hitro spremeni v performans. Tako so na vlak skočili tudi ustvarjalci vsebin, ki v "zavestno porabo" vključujejo drage izdelke, ki so že sami po sebi statusni simboli. Češ: ne kopičim več slepo, ampak kupujem samo kakovostne izdelke, ki bodo trajali dlje. Morda imajo na videz manj, a še vedno sledijo trendom in zanje tudi odštejejo precej denarja. Ironija je očitna: tudi anti-potrošnja lahko postane potrošniški trend.
Pa vendar zavestna potrošnja vseeno kaže na to, da uporabniki družbenih omrežij po letih estetskega perfekcionizma in presežkov na vseh področjih hrepenijo po realnosti. Po tem, da ne uporabljamo vsi istih produktov in ne nosimo istih znamk ter da imajo predmeti, ki nam lajšajo vsakodnevno življenje, tudi zgodbo, ne samo ceno.
In če se za konec vrnemo h kapitalizmu: ta lahko uspeva samo, če nenehno trošimo. Zato je pravzaprav največji upor v tem, da začnemo ceniti to, kar že imamo.
