Znanost dokazuje, da naključen izbor partnerja ne obstaja. Preberi razlago, ki ti lahko spremeni življenje.
Tako imenovana usodna ali prvinska privlačnost nastavlja zaljubljencem zapletene pasti, v katere se prej ali slej vsaj enkrat v življenju ujamemo vsi. Lahko pa se iz njih po mnenju strokovnjakov tudi izvlečemo.
Naključen izbor partnerja ne obstaja
27-letna tajnica Veronika je na zabavi pri prijateljici spoznala 29-letnega Miho. Kemija je delovala na prvi pogled. Smejala sta se istim pripetljajem, zelo kmalu sta ugotovila, da ju zanimajo iste stvari in imata na življenje enak pogled. Obema se je zdelo, kot da se poznata že celo večnost. Kako da se doslej pravzaprav še nista srečala? Toda ko je Veronika prespala prvo navdušenje nad Miho, ga je vzela pod drobnogled.
Kaj je na njem takega, kar je Veroniki resnično tako dobro poznano? Pravzaprav obstajajo velike podobnosti med Miho in njenimi prejšnjimi partnerji, v katere se je noro zaljubila, prav tako kot tokrat. Je možno, da se je Veronika ujela v past privlačnosti?
Če se ozremo po številnih znanstvenih raziskavah, ugotovimo, da nekaj takšnega, kot je naključen izbor partnerja, sploh ne obstaja. Zgodba se sicer velikokrat zaključi pred oltarjem in potem zaljubljenca živita srečno do konca življenja, a temu žal ni vedno tako.
“Odraščala sem v družini, ki je bila zelo kritična,”
pravi 30-letna novinarka Jana. “Nič od tega, kar sem naredila, ni bilo prav mojim staršem. Danes se na vse mogoče načine trudim izogniti moškim, ki bi spominjali na moje starše. A vendarle vedno naletim nanje; na moške, ki me zapustijo z očitkom, da sem jaz delala napake. Vse to mi je že tako načelo samozavest, da se resnično počutim nevredna ljubezni katerega koli moškega na tem svetu,” je razočarana v svojem poklicu uspešna Jasna. “Tolažim se, da vsega pač ne moreš imeti – uspešne poklicne kariere in sreče v zasebnem življenju.”
Čas med petim in osmim letom je ključno obdobje za kasnejšo izbiro partnerja
Delovanje ljubezenskih pasti nam poskušajo razložiti strokovnjaki z različnih področij. Vse od zelo zgodnjega otroštva dalje zbiramo informacije o ljudeh in svetu okoli nas. S tem si počasi izdelujemo mapo zunanjega sveta, njegovih lepih in grdih stvari. Da bi laže opisal proces, ki se dogaja znotraj nas, je ameriški seksolog John Money uporabil skovanko “ljubezenski zemljevid”.
Money trdi, da se s prehajanjem v odraslost te mape začnejo zgoščevati, na koncu pa postanejo zelo specifične. Podrobno določimo velikost, postavo, barvo las in oči svojega ljubimca, da zahtev po značaju in obnašanju ter drugih malenkosti niti ne omenjamo.
Si se kdaj spraševala, zakaj se zaljubiš v točno določenega moškega? Krivdo pripiši svojim staršem. Pa bratom in sestram. In vsem tetam in stricem, sosedom in prijateljem, ki so sestavljali tvoj otroški svet. Seksolog John Money zatrjuje, da je čas med petim in osmim letom ključno obdobje, v katerem sprejemamo odločitve glede svojega življenja. Je bilo gospodinjstvo, v katerem smo odraščali, hladno kot cerkev? So starši za vsako stvar od nas zahtevali argumente? Kako je dišal tvoj oče? Kakšen način govora je uporabljala tvoja mati? Kakšne barve las je imel tvoj brat?
Privlači nas tisto, česar smo bili vajeni med odraščanjem - dobro ali slabo
Mini telefonska anketa med prijateljicami je pokazala, da Mašo, 25 let, privlačijo visoki in močnejši moški; 22-letna Jelena dobi cmok v želodcu, ko zagleda modrookega tipa; Blanka, 26 let, otrpne pred ‘profesorjem’; 30-letna Julija, finančna svetovalka, pa pravi: “Ko zavoham težki vonj prižgane pipe v kombinaciji z debelim volnenim, z dimom prepojenim puloverjem, mi zadrhtijo kolena. Veste, zakaj? Tako je dišal moj oče. Na srečo danes zelo malo moških kadi pipo, toda podoben učinek imajo name tudi cigare poslovnežev, s katerimi se pri svojem delu pogosto srečujem.”
Ti ljubezenski zemljevidi se med posamezniki zelo razlikujejo. Vznemirjajo nas zelo različne stvari. Nekaterim je zadosti že moška obleka, drugim zdravniška uniforma, tretjim (predvsem moškim) velike prsi, morda majhna stopala ali prešeren smeh.
Njen glas, njegov značilen nasmeh, njene kretnje, njegova potrpežljivost, njena spontanost, njegov smisel za humor, njena zanimanja, njegova pričakovanja, njena sposobnost koordinacije, njegov globoki pogled, njen čut za materinstvo, njegova karizma … Na delu je milijarda očitnih, pa tudi majhnih, na videz nepomembnih stvari, ki soustvarjajo skupek elementov, zaradi katerih nas ena oseba privlači bolj kot druga.
Prisegla si je, da v razmerju ne bo ravnala enako ... Pa je.
Urška, 25-letna pesnica, je vse otroštvo prenašala mamine travme glede očeta. Mama je tarnala, ker očeta nikoli ni bilo doma, ker se je zvečer družil s prijatelji namesto z družino, ker je ponavadi delal tudi med vikendi. Ko je bil doma, je mama svojo žalost in jezo stresla nad očetom, kadar ga ni bilo, je njeno objokavanje in vdanost v usodo poslušala Urška.
Čeprav je Urški že zelo zgodaj postalo jasno, da oče odhaja od doma, ker ne more prenašati neprestanega maminega sitnarjenja, je mamino vedenje v njej pustilo globoke brazde. Urška si je zaprisegla, da sama ne bo nikoli ravnala tako kot mama, a vsaka resna zveza je slej ko prej na površje prinesla prav to težavo. Urška je sčasoma postajala mama in pojavile so se težave s partnerjem. Bila je v dvojnem precepu; nezadovoljna z moškim, ki se je začel obnašati kot oče, in s sabo, saj se je povsem jasno zavedala, da s svojim vedenjem uničuje sicer uspešno zvezo.
Globje se zarežejo negativne lastnosti staršev
Od svojih staršev in drugih bližnjih žal ne ‘podedujemo’ le pozitivnih usmerjenj, precej globlje se zarežejo negativne lastnosti. Če smo med odraščanjem trpeli fizične ali duševne bolečine, so te z veliko verjetnostjo zapisane v naš ljubezenski zemljevid, hkrati pa so tudi razlog za to, da se toliko vez konča v solzah.
Psihoterapevt dr. Harville Hendrix, avtor knjig Getting the Love You Want in Keeping the Love You Find (obe izdani pri Pocket Books) ter v slovenščino prevedene Najina ljubezen: od romantične ljubezni do zrelega partnerstva, pravi: “Noro se zaljubimo v osebo, ki ima tako pozitivne kot negativne lastnosti naših nepopolnih staršev.
Kot magnet nas privlačijo ljudje, ki z nami ravnajo tako, kot so se do nas obnašali starši. Ravno tako sami v lastno obrambo uporabljamo identične otročje prijeme, ki so se kot vzorci zarezali v našo osebnost. Končamo razočarane zaradi sebe in partnerja, kar pa zagotovo ni rešitev problema. Do te je dolga in naporna pot, ki se je lotimo le, če imamo za to dovolj motivacije.”
Če so te neprestano kritizirali kot otroka, boš tudi ti kritizirala partnerja
Celo malenkostne kritike ali navidezne bolečine imajo moč, da se uskladiščijo v otrokovem spominu, in se vrnejo, ko se kot odrasli spuščamo v partnerska razmerja. Če so te doma vedno grajali, kadar si iz šole prinesla slabo oceno, se je v tebi lahko razvila misel, da nisi za nič dobra oziroma ne moreš nobene stvari storiti, kot je treba.
Zato boš kasneje pretirano reagirala, kadar bo partner pograjal katero koli tvoje odraslo vedenje. Hkrati pa se boš enako, kot so se starši do tebe, obnašala do partnerja. Če bo naredil zmešnjavo ali se ne bo obnašal tako, kot pričakuješ, ga boš grajala in kritizirala, natanko tako, kot si bila tega vajena od svojih staršev.
Na splošno partnerja drug v drugem vidita odsev svojih staršev
Hendrix meni, da nas privlačijo partnerji, ki so bili v približno istem obdobju otroštva enako prizadeti kot mi sami. Po njegovem vsak človek v sebi nosi skrit program iz otroštva, neke vrste nedokončan posel. Zato zatrjuje, da podzavestno iščemo partnerja, ki nam bo pomagal oprati umazano perilo preteklosti in nas za vedno očistiti nesnage iz otroštva.
Čeprav bo tvoja zavest poskušala izbrati drugače, se bo tvoje razmerje oblikovalo po vzorcu iz otroštva. Zapletla se boš v podobne okoliščine, le da tokrat ti nastopaš kot odrasel, ne kot otrok. In vedno znova boš zmajevala z glavo in se spraševala: “Le zakaj vedno znova privlačim iste moške? Kaj je narobe z mano?"
Izhod iz ljubezenske pasti
Dunja, 34-letna turistična vodička, je bila še nedavo samska. “Moje otroštvo je bilo dokaj normalno, vsaj tako se mi je zdelo. Nismo bili ne vem kako premožni, a spominjam se, da sem bila srečna. Oče mi je umrl pri desetih letih. To me je za nekaj časa pahnilo v depresijo, vendar je bil to edini pretres, ki mi je ostal v spominu iz mladih dni. A vendarle se mi zdaj, ko sem odrasla, zdi, da nikakor ne morem izbrati pravega moškega. Privlačili so me močni, tihi tipi, ki so bili videti dobro, a niso bili na noben način vizualno vsiljivi.
Nato so me vsi zapustili ...
Razmerje je nekaj časa potekalo kot po maslu, nato so me vsi zapustili. Kot se je ponavadi izkazalo – brez pravega razloga. Sprva se mi je zdelo le, da nimam sreče pri izbiri. Ko pa sem zašla v trideseta in so bile vse prijateljice že srečno (ali nesrečno) poročene, sem se zavedla, da imam problem,” se spominja Dunja.
Kaj mi je razkrila psihoterapevtka?
“Zato sem se sicer stežka, a na koncu vendarle, odločila za obisk psihoterapevtke. Ta mi je dala precej izhodiščnih točk za razmišljanje o svojem življenju. Analizirali sva moja razmerja (precej podobno kot je opisano v Hendrixovi knjigi, ki sem jo nekoliko prej tudi prebrala). Začela sem opažati vzorce. Vsi moji moški so skoraj identično spominjali na mojega očeta, celo pri podrobnostih, kot je pitje izbranih pijač in golf!
Del mojega ljubezenskega vzorca je bilo očitno prepričanje, da me bo sanjski moški zapustil, prav tako, kot me je pri desetih letih zapustil oče,” ugotavlja Dunja in nadaljuje: “Soočenje z realnostjo je bilo hudo, toda terapevtka mi je pokazala, da vzorec lahko spremenim, če le želim. Pomagala mi je sestaviti listo lastnosti, ki sem jih pričakovala pri svojem idealnem moškem. Predlagala mi je, naj se začnem dobivati z moškimi druge vrste. Bilo je popolno razkritje. Prvi moški, s katerim sem šla po tem ven, je bil simpatičen, a vse prej kot moj tip – višje postave in precej izstopajoč.
Začela sem se dobivati z drugačnimi moškimi
Ob njem sem se počutila fantastično, povrnilo se mi je precej nekdanje samozavesti, še posebej v trenutku, ko me je zaprosil za roko. Žal nisem bila vanj dovolj zaljubljena, zato sem zvezo prekinila. Največji uspeh zame je bil prekinitev starega vzorca. Trenutno se dobivam z novim moškim, ki je naravnost čudovit. Je popolnoma drugačen od moških, s katerimi sem se dobivala nekoč, zato imam za tokratno razmerje resnično veliko upanja.”
Strokovnjaki se strinjajo, da nam ni treba vse življenje obtičati v svoji ljubezenski pasti. Ne gre za pot v bedo in nujno ločitev, zatrjuje Hendrix, temveč za enkratno priložnost osebnostne rasti; zmožnost, da se zazremo v svoje otroštvo in se ozdravimo zgodnjih ran. Z razumevanjem svojih vzorcev se lahko osvobodimo pasti in izberemo zdravo ter srečno razmerje.
Izdelaj svoj ljubezenski zemljevid
Kako določiti svojega ‘usodnega’ moškega? Hendrix priporoča, da se lotiš naslednje vaje.
1. List papirja razdeliš na stolpce. Na vrhu vsakega stolpca zapiši imena bivših partnerjev.
2. Dobro razmisli o vsaki osebi, s katero si bila vpletena v pomembnejše razmerje. Pomagaj si z naslednjimi vprašanji.
- Kako sta se spoznala?
- Kako je bil videti?
- Kaj te je najprej privlačilo na njem?
- Kaj sta si rekla?
- Kako sta preživljala prve zmenke?
- Kako je bilo, ko sta se prvič ljubila?
3. Nato pomisli na trenutek, ko je šlo prvič v vajinem razmerju nekaj narobe.
- Lahko prepoznaš pravo jabolko spora?
- Kako se je razmerje končalo?
4. Sedaj pod vsako ime v stolpec zapiši njihove pozitivne in negativne lastnosti.
5. Na levo stran vsakega stolpca zapiši njegove pozitivne lastnosti (kaj ti je bilo pri njem najbolj všeč).
Začni z lastnostjo, ki ti je bila najbolj všeč.
Na desni strani naredi enako z negativnimi lastnostmi, tako da najbolj negativno (tisto, kar si najbolj sovražila pri njem) označi s prvim mestom.
6. Nato obkroži pozitivne lastnosti, ki se pri vseh (ali vsaj večini) ponavljajo. Negativne skupne lastnosti podčrtaj.
7. Na nov list papirja narišite krog in ga razdeli s poševno črto. Na zgornjo polovico krožnice zapiši pozitivne lastnosti, ki si jim pripisala prvo in drugo mesto. Zdaj obkroži lastnost, ki si jo sama prepoznale kot skupno vsem partnerjem.
8. Na spodnjo polovico krožnice zapiši prvo in drugo negativno lastnost in podčrtaj skupne.
9. Ta postopek ti bo izrisal osebo, h kateri si podzavestno nagnjena.
10. Na koncu tega postopka premisli o tem, ali si s svojim ljubezenskim ‘programom’ zadovoljna ali bi ga raje spremenila.
Ljubezen je trdo delo
Če se odločiš za slednje, potem je čas, da si poiščeš moškega/žensko, ki navedenih in obkroženih lastnosti ne bo imel! Morda te bo prav to prineslo nesluteno srečo, ki jo iščeš že vse življenje. V vsakem primeru pa se zavedaj, da zaljubljenost in ljubezen nista ena in ista stvar.
Pri prvi gre za kemijo, pri drugi za trdo delo. Precej parov razpade, ko kemija popusti. V trenutkih, ko si letela nad oblaki, nisi opazila, da je tvoj partner pogosto neobrit, da se za vsako malenkost jezi, da včasih izgine neznano kam ... Zdaj pa te kar naenkrat moti vse to in še marsikaj drugega. In ti ni čisto nič jasno, kaj se dogaja.
In tekamo od cveta do cveta, menjajoč partnerje in svoje otroke ob tem puščamo same
V tem trenutku moraš odrasti ali zamenjati partnerja. Žalostna bilanca današnjih dni je, da postajamo ‘odvisni’ od zaljubljenosti. Ker gre za naravno drogo, ki nam brez česarkoli povzroča občutke blaženosti, jo zahtevamo kar naprej. In tekamo od cveta do cveta, menjajoč partnerje in svoje otroke ob tem puščamo same.
Andrea Rozina