Ena od njiju je glasno rekla: »Ne morem več! Ne bo se nama uspelo rešiti, v tem se ne da plavati. Če že moram umreti, ne vem, zakaj bi si še podaljševala trpljenje. Nobenega smisla nima, da umrem utrujena od nekoristnega napora.«
S temi besedami je prenehala brcati in hitro potonila; gosta bela tekočina jo je debesedno pogoltnila.
Druga žaba, ki je bila vztrajnejša ali pa morda bolj trdoglava, si je rekla: »Nikakor mi ne uspe! Naj naredim karkoli, se v tej tekočini ne morem premakniti. A čeprav me čaka smrt, se bom borila do zadnjega diha. Nočem umreti niti sekunde prej, kot mi je namenjeno.«
Zato je še dolge ure brcala in čofotala na istem mestu, ne da bi se premaknila za en sam centimeter.
In nenadoma...ker je tako zelo migala s kraki...se je smetana stepla v maslo. Presenečena žaba se je odgnala in skočila na rob posode. Potem pa je veselo odkvakala domov.
- Jorge Bucay, Ti povem zgodbo?
Vztrajnost je lastnost, ki jo v življenju res potrebuješ - zato, da ne obupaš ob prvem neuspehu, zato da lahko slediš svojim sanjam in nenazadnje, da imaš lahko kakovostne odnose.
Otrok ne bi nikoli shodil, če bi ob prvem poskusu obupal in se vdal. Vztrajnost je lastnost, ki ti omogoča, da ŽIVIŠ življenje, da ne obsediš na prvem stolu, ki ti ga ponudijo, da ne vržeš puške v koruzo ob prvem neuspehu, temveč greš naprej. Z vero in zaupanjem, da ti bo uspelo. In s potrpežljivostjo. In s pogumom.
Podobno je v odnosu – vztrajnost je pomembna lastnost, saj pomaga, da s partnerjem ob nesporazumih, na katere naletita, ne obupata in kar končata odnosa. Škoda bi bilo, ko že zgradita odnos, ga kar porušiti zato, ker se vama ne da, ker nista vztrajna. Pomembno je, da vztrajno rešujeta probleme, se veliko pogovarjata, raziskujeta, se učita, razčiščujeta in si razjasnjujeta. Z vsem tem rasteta kot osebi, raste pa tudi vajin odnos, saj vaju vse to raziskovanje in razjasnjevanje še bolj tesno poveže.
Tinkara Filač, zdraviodnosi.blogspot.com