"Vsakič, ko me kdo zavrne, ker nočem otrok, se počutim kot zadnja smet" (iskrena izpoved Slovenke)

"Nikoli si nisem želela imeti otrok, tudi nisem tip za njih, ampak žalost čutim v smislu, da bom ratala 'jalova baba'."

"Vsakič, ko me kdo zavrne, ker nočem otrok, se počutim kot zadnja smet" (iskrena izpoved Slovenke) (foto: Profimedia) Profimedia
6. 6. 2022

"Ta teden sem bila dana na čakalni seznam za sterilizacijo, ki je 6 mesecev. Glede na moje pogoje, da imam shizofrenijo in samo socialno pomoč, ne bo problema, ker pogojev za otroke nimam.

Ne vem zakaj – vem, da v to bom šla 1000 %, torej v letu 2023 bom že sterilizirana – ampak vseeno pa občutim neko žalost. Nikoli si nisem želela imeti otrok, tudi nisem tip za njih, ampak žalost čutim v smislu, da bom ratala 'jalova baba'.

Ker vem, koliko težav imam, ko kdaj koga spoznam, pa sva si všeč, pa vse pade v vodo, ker povem, da nočem otrok. Vsi želijo otroke. Meni je pa to odveč, na živce mi gre. In sem žalostna samo zato, ker določeni moški ženske ne spoštujejo, če jim ne rodi otrok. Ne vem, pač vsakič, ko me kdo zavrne, ker nočem otrok, se počutim kot zadnja smet ... Ne vem, zakaj pravzaprav sem žalostna, ampak sem.

Ma kdo kakšno vzpodbudno? Komisijo imam decembra, potem januarja 2023 pa sterilizacijo," je na slovenskem forumu zapisala ženska.

"Splavila sem otroka, ki mi ga je naredil hčerin bivši, nato pa se je vrnila k njemu ..." (resnična zgodba)

Ena uporabnica ji je namenila te vzpodbudne besede*:

"Najdi si enega ambicioznega, da lahko skupaj gradita biznis in te bo podpiral pri slikarstvu. Ko boš dobila še en tak zagon, potem se ti bo tudi na drugih področjih veliko stvari popravilo – verjemi, been there done that.

Meni se je ratalo spraskat ven iz dreka ravno zato, ker sem najdla nekoga, ki me je podpiral – čeprav je bilo za*ebano, pa bili so časi, ko dobesedno nisem imela za burek, depresivna in na robu živčnega zloma. Imam narejeno srednjo šolo (jaka reč, res, itak šihtov ni blo nikjer), živela sem v pi*di materni v eni poceni garsonjeri s tipom na horsu, ki me je garbal vsak dan in mi grozil, da mi bo pobil familijo, brez keša, brez perspektive.

Ko pa sem vzela stvari v svoje roke in presekala z negativizmom (končno zbrala pogum, da pustim tipa, zbežala nazaj domov), sem pri 28 letih rekla, da nekaj pa moram iz sebe narediti. Trajalo je en mesec, dva, da sem se naučila malo osnovno programirat, prijavila na šiht, so me vzeli /.../ od tam naprej pa samo gor. Od tega je zdaj 3,5 let – danes lepo delam za tujino, plačo tako, o kateri sem nekoč samo sanjala, imam svojo spletno trgovino, ki tudi lepo laufa, svoj flet, odnosi s starši 10000x boljši.

Hočem samo reči, da se vse da. Sam gurej naprej. Pa ne obremenjuj se s tipi. Najdeš si nekoga, s katerim lahko gradiš. Vsi ostali gumpci, ki te bodo omejevali ... brezveze. Vse, kar ti to lahko prinese, je še 100x več problemov. Moraš misliti nase – če si se odločla, da ne boš mela otrok, jih pač ne boš mela. Veš, koliko je tipov, ko si jih tudi ne želijo. Veliko."

Kako bi ji pa svetovala ti?

*Besedilo je delno slovnično popravljeno zaradi lažjega branja.

"Po dveh letih zveze sem izvedel, da je moja punca v resnici delala kot ..." (izpoved moškega)