"Vem, da tega ne morem popraviti, in pravzaprav niti ne vem, če to želim," priznava dekle, ki je napisalo spodnjo izpoved.
Čutim, da ti to dolgujem. Hkrati pa se mi zdi, da ti pravzaprav ne dolgujem ničesar. Biti prevaran je eden najhujših občutkov. To vem, saj se mi je že zgodilo. A vendar včasih ljudje postanemo sebični in pozabimo, da imamo vsi čustva in osebne borbe. In to je tisto, kar si želim, da razumeš. Zate sem prešuštnica, lažnivka, neiskrena in vse, česar se lahko v tem trenutku spomniš. A tudi jaz imam svojo plat zgodbe. Nikoli si nisem rekla: "______ mi več ni všeč, zato se bom za njegovim hrbtom spustila v afero z drugimi." Pravzaprav sem te imela še preveč rada. Gledala sem te, kot bi bil najbolj čudovita oseba na svetu. Ko sem te pogledala, sem vedela, da si ti tista oseba, s katero želim biti.
Ne spreglej:
- Razkrivamo vprašanja, ki jih kulturni ljudje nikoli NE zastavljajo (niti bližnjim ne)
- Izpoved šokiranega Slovenca: "Bili smo priča ugrabitvi, mlajši postavni moški je ..." (+ kaj narediš, če si priča sama)
Na žalost pa sem od tebe dobivala drugačne signale. Veliko sem bila sama. Zmeraj sem si želela, da bi se vsaj malo trudil. Želela sem si, da mi posvetiš pozornost. Da me boš zagledal in se vame zaljubil. Zdelo se mi je, da me odrivaš, da sem nezaželena. Zato sem v trenutkih šibkosti izhod v sili iskala pri drugih.
Ja, prevarala sem te, a to ni nekaj, na kar sem ponosna. In nikoli si nisem želela, da bi tako mislil. Ker sem v vseh tistih trenutkih še zmeraj mislila nate. Na žalost sem se soočala s svojimi notranjimi demoni. Bila sem prepričana, da ti ne pomenim nič in da si me nikoli nisi želel. Ker mi nikdar nisi dal ne potrdila, ne razmerja, ne ljubezni. Ni ti bilo dovolj mar, da bi me vprašal o moji preteklosti, mojem otroštvu ali občutkih.
Ob tebi sem se včasih počutila izgubljeno. Ne samo to, namigoval si mi, da tudi ti nekaj počneš za mojim hrbtom. Ženska oblačila v tvoji sobi (ki niso bila moja), vse fotografije z naključnimi dekleti in vsi trenutki, ko si me med zabavami v barih odrival vstran. Namigi so obstajali in bili so strašljivi. Upam, da zdaj razumeš moja dejanja. Oprosti, če sem te prizadela ... čeprav si mi rekel, da ti tako ali tako ni mar. Vem, da tega ne morem popraviti, in pravzaprav niti ne vem, če to želim. Drug drugemu sva rekla določene stvari, s katerimi sva prestopila mejo – ne glede na to, ali sva tako res mislila ali ne.
Morda, enkrat v prihodnosti, bova želela temu dati še eno priložnost. A zaenkrat sva si še preveč različna. Želim ti vse najbolje in upam, da lahko ostaneva prijatelja. Lepo bi te bilo kdaj videti in se s teboj pogovarjati. Z ljubeznijo, za vedno.
Po zapisu JamieJ
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić
