"Moja želja po spremembi je bila močnejša od strahu" (pretresljiva izpoved Slovenke, ki je prodajala svoje telo)

To je zgodba tridesetletne Slovenke, ki se je odločila prodajati svoje telo. Kako je v to delo zapadla in kako se počuti ob tem, kar počne? Vredno branja.

To je zgodba tridesetletnice, ki v družini nikoli ni bila deležna niti kančka ljubezni in je zaradi slabega mnenja o sebi, želje po sprejetju ter uporu najbližjim pristala v prostituciji.

Sanja se bo, takoj ko bo zaslužila dovolj denarja za lasten frizerski salon, poslovila od prodajanja telesa.

Zdaj ima fanta, ki jo brezpogojno sprejema in prvič v življenju … se ne počuti kot predmet. Njene roke brez premora božajo mačko, ki zadovoljno prede v njenem naročju. Sanja je zgovorna in se veliko smeji.

Sediva v njeni kuhinji, zrak je gost, zavese zagrnjene. Do mene ni niti najmanj nezaupljiva - ni je strah, kaj bom napisala in kako.

Svojo zgodbo bi mi rada povedala zato, da bi javnost izvedela, zakaj se mlado dekle odloči za na videz tako lahko, v resnici pa zelo težko pot, na kateri jo čaka obsodba družbe in osamitev.

Zaplet s placento: mamice je ne smejo nositi domov, praksa porodnišnic neenaka

Bilo je pred petimi leti, ko je z ranjenim srcem in brez občutka, da bi jo kdor koli na svetu imel zares rad, delala kot natakarica v gostinskem lokalu.

Ravno je izvedela, da jo je fant, v katerega je bila močno zaljubljena, že od začetka varal.

V njej sta se počasi nabirala razočaranje in bolečina, ko je nekega dne do nje pristopil moški, ki jo je vprašal, ali bi jo zanimalo delo erotične maserke.

Do takrat ni o tem nikoli razmišljala; njena največja želja je bila, da bi ljubila in bila ljubljena, a sanje so se Sanji od nekdaj samo sesuvale v prah.

Vse osebe, ki jih je ljubila, so jo vedno izdale, in poleg bolečine se je v njej tako nabrala še želja po maščevanju. V tistem trenutku je vedela samo to, da si želi pobegniti nekam daleč stran.

Če bi se lahko zatekla k staršem po podporo in moč, bi takrat jokala v maminem objemu, namesto tega pa je zrla v oči moškemu, ki ji je obljubljal novo življenje.

“V družini ni bilo nikoli topline, jaz pa sem vedno hrepenela po domu. Odraščala sem v prepričanju, da me nima nihče rad, in tako se tudi sama nisem imela.

Na napačen način sem iskala drobtinice ljubezni, a moški žensk s tako malo samospoštovanja sploh ne morejo ljubiti. Lahko jih samo izkoristijo.

Ti pa si pripravljena dajati, dajati in dajati, brez kakršnega koli občutka, da bi bilo vredno kaj dobiti v zameno. Prijazne besed mešaš z ljubeznijo, ničesar ne ločiš.

Ker nimaš močnega jedra, pustiš, da te vsi izkoriščajo. Pa saj še veš ne, da te. Želja po pozornosti je nevarna.

Ko je pred mano stal tisti moški in mi ponujal delo, sem lahko mislila le na to, da hočem stran, in malo kasneje sem spoznala, da sem za izkoriščanje lahko celo dobro plačana. A potem je prišla kazen. Družba te obsodi in izloči.

Če nisi dovolj čustveno močna, da sprejmeš samo sebe, te to delo sesuje. Če samega sebe sprejmeš, ti ni mar, kaj rečejo drugi, a sprejeti samega sebe, ko ja delaš nekaj za večino ljudi tako moralno spornega, ni lahko.

Čeprav razumsko veš, da ti sploh ne bi obstajala, če na drugi strani ne bi bilo njih, ki so pripravljeni plačati za tvoje telo.”

“Ženske govorijo, da sem kužna in se me izogibajo, njihovi možje pa hodijo k meni na sprostitev.

Dokler ljudje s prostitucijo nimajo neposrednega stika, hlinijo toleranco in razglašajo, da jih to ne moti, ko se zgodi blizu njih, pa se zgodba obrne.

Moj bivši mož je vedel, kakšna je moja preteklost in moje delo, pa se je kljub temu poročil z mano. A sčasoma je spoznal, da me ne more sprejeti, in začelo se je nasilje, ki se je končalo z ločitvijo.

Potem je za njim prišel moški, ki je ravno tako trdil, da ga ne moje početje ne moti, a je ob prvih zlobnih govoricah obrnil ploščo. Ljudje so zlobni in so mu napolnili glavo z lažmi, zbal se je za svoj posel, za svojo družino in njihovo 'dobro' ime.

Naju ni bilo več, obstajalo je samo še eno in edino vprašanje: kaj bodo rekli drugi?

Zdaj imam nekoga, ki ga doma nikoli niso ujčkali. Razume, kaj so finančne težave, kaj je boj za preživetje. Je samostojen človek, in spada med tistih nekaj odstotkov ljudi, ki mislijo s svojo glavo.

Redki so moški brez predsodkov, med tistimi, ki bi te najbolj obsojali, pa se najde tudi kakšna tvoja stranka. Kdo tu nima razčiščenih pojmov?

Prostitucija obstaja že toliko časa, kot obstaja civilizacija, in jaz mislim, da je to dejavnost, ki v družbi celo mora obstajati.

Moški bodo vedno iskali zabavo brez čustev, zato bodo vedno obstajale ženske, ki bodo v zameno za denar ponujale svoja telesa. Pa ne le ženske.

Je pa res, da si ženske z denarjem raje plačamo frizerja kot seks. Seks za denar je wellness za moškega. Moške privlačijo avtomobili in ženske, to jih osrečuje. Tega verjetno marsikdo ne bi hotel slišati, a je tako.”

“Ne gre za to, da doma niso zadovoljni. Rekla bi, da enostavno rabijo seks brez zapletov in čustev. Ženske smo po naravi zelo čustvene, moški pa ne marajo pretesnih vezi, dušijo jih.

Prideš, plačaš, greš. Čeprav imajo nekateri super žene in super otroke, se nekega dne ne morejo več upreti skušnjavi in pokličejo številko iz oglasa. Ampak to je zanje samo šport.

Moški do prostitutke ne čuti ničesar, in njihove ženske bi bile lahko srečne, da obstajamo.

Odkar so prav vsi tako ozaveščeni glede varnosti, je plačan seks dosti bolj varen od klasičnega skakanja čez plot. Seks in oralni odnos se zgodita striktno s kondomom.

Mogoče to katere delajo tudi brez, nekatere med njimi so zasvojene, jaz pa ne. Poleg tega se ne grem analnih odnosov, seksa z dvema moškima, lezbičnih scen in drugih perverzij.

Pri meni moški ne tvega ničesar. Niti srca ne. Z njimi ne hodim ven, ne sprejmem ponudb za celo noč ali vikend izlet na morje. Tu sem kot predmet in moški me tako tudi vzame.

Ko sem začela s tem, sem bila, kar se moških tiče, čustveno na tleh. Sčasoma sem naučila, da telo lahko ločim od glave in srca.

Edino, kar mi je v tisti sredini bilo pomembno, je bil občutek pripadnosti. Več punc nas je bilo na kupu, podpirale smo se, v tem je bil zame nek čar.

Nekatere med puncami so imele za sabo grde zgodbe, naš zvodnik pa je bil kar korekten … do trenutka, ko sem se odločila, da ga zapustim. Grozil mi je, a sem ga prijavila na policijo.

To je k sreči mogoče, saj je pri nas prostitucija dekriminalizirana. Se pa zavedam, da sem bila zelo pogumna. Pravzaprav se mi zdi, da me zgoraj nekdo pazi. Čutim, da imam zaščito. Ko mi gre za nohte, se vedno pojavi rešitelj.”

“Mogoče se strahu navadiš, a strah se stalno spreminja. Ko sem sprejela delo v erotiki, sem najprej pomislila na nasilje, a je bila želja po spremembi življenja močnejša od strahu.

Sprva sem mislila, da bom tam ostala dva tedna, a sem se zmotila. Tam so druga pravila. Ne moreš kar dati odpovedi. Tudi denar postane močan faktor. Hitro začneš računati, da toliko denarja z drugim delom nikoli ne bi mogla zaslužiti.

Začneš sanjati o drugačnem življenju, za tistega pa spet – rabiš denar. Potem se pojavi drug strah: kaj pa, če vsi vejo?

Še danes ne vem, kdo ve in kdo ne ve. Niti ne vem zagotovo, kaj ve moja družina. A ponavljam: punca, ki nima globokih čustvenih ran, se s tem ne bi nikoli ukvarjala.

Neko ekstremno zgodbo moraš imeti za sabo. Pri meni denar sprva sploh ni igral nobene vloge, je pa zdaj vedno več primerov, ko jo. Prav tako dejstva, da me je ustavil tisti moški, nisem jemala kot kompliment.

Moški so se mi zdeli vsi enaki, vsi izkoriščevalski. Ni me skrbelo, da mi kdo ne bi bil fizično všeč. Bolj se bojim tistih bolj temperamentnih.

Najraje imam urejene gospode srednjih let, bojim pa se čustvenih izlivov in usmiljenja. Ko me nekdo začne gledati z obžalovanjem, bi ga najraje postavila pred vrata.

Zelo dobrodošel občutek je, da si kot predmet, kot usluga. Takoj ko ti nekdo da vedeti, da si mu všeč, gre lahko narobe cel kup stvari.

Imaš neizkušene moške, imaš stare mačke, pa mlade petelinčke, ti so naporni, potem pa tako dobre tipe, tako dobre, da jih v resničnem življenju nikoli ne bi mogla imeti, tu mi pa še plačajo.

Takšnih se skoraj ne upam vzeti, ker rušijo mojo filozofijo o tem, da se tu samo kot predmet. Večina moških se med seksom ne mara crkljanja, čustvenih izlivov, nočejo gledati tvojih zaljubljenih oči. K prostitutkam grejo zato, da sem jim vsaj nekje ni treba delati fine.” Neprijetna resnica.

Danes bi Sanja vsaki punci položila na srce, naj se nikar ne začne prodajati. To ti vzame nežnost, uniči ti naivnost.

Čeprav se punce tudi sicer na druge načine podredijo in prodajajo svojo dušo, svoje telo. Od tega, da se počutiš izkoriščano, pa lahko zboliš. Biti dekle na klic je tako, kot da živiš življenje nekoga drugega.

Si kot robot, moraš biti, ker če to nisi, te prostitucija ubije. Družba je nikoli ne bo sprejela, zato če ti je do mirnega življenja brez skrivanja in laži, pozabi na 'lahek' denar. Ki je po pomoti imenovan lahek, saj je davek nepredstavljivo visok. Nihče ni brez greha, a vsi mečejo kamne. Jezus je bil en sam.

Najbolj je srečna, ko njena Maca spi pri njej. A Maci je edini zares vseeno, kaj Sanja v življenju počne, ker je z njo neskončno dobra. In samo to šteje.

Prisilna prostitucija

Tako imenovana prisilna prostitucija je ena izmed oblik trgovine z ljudmi.

Pri nas na področju preventivnih in kurativnih dejavnosti v boju proti trgovini z ljudmi deluje društvo Ključ, nevladna, neprofitna in humanitarno usmerjena organizacija, katere osnovno delo je nudenje oskrbe in pomoči pri (re)integraciji žrtev trgovine z ljudmi.

Prostitucijo delimo na prisilno in t.i. prostovoljno, a so nas v društvu Ključ opozorili, da je prostovoljna prostitucija dostikrat le navidezna, saj je v ozadju motiv, ki besede prostovoljna ne vzdrži.

Če si se na kakršen koli način zapletla v prostitucijo, imaš resne težave ali živiš v strahu (ali pa se je zgodilo nekomu, ki ti je blizu) – vedi, da pomoč obstaja, zato ne oklevaj in pokliči na brezplačni svetovalni telefon za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi ter njihovim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsak delovni dan med 9. in 13. uro. 080 17 22; www.drustvo-kljuc.si

Napisala: Tina Torelli

Fotografije: Unsplash.com/Jan Zhukov