"Želela bi izstopiti, pa nimam jajc, priznam, nerada sem sama, zato vztrajam ..."
"Nihče ne zna, niti ne more prekiniti tega nezdravega trikotnika, vsi vemo, da smo v naši vezi trije, čeravno nikoli nismo vsi trije skupaj. Vsi trije vemo, da tako ne bomo mogli nadaljevati v nedogled, [nihče se nikomur, op. a.] noče odpovedati.
Preveč smo zabredli. Iz tistega občasnega seksa je nastala čustvena veza in tudi pretirana navezanost.
Težko bi rekla, da gre med mano in njim za ljubezen, gre pa zagotovo za čustveno navezanost.
Kot otroka sva skupaj dala skozi marsikaj, tudi veliko težkega in tragičnega. V najstniških letih sva se ločila in se sedaj čez leta spet srečala. On je bil v vezi ljubim-sovražim, ki traja še danes, midva sva se po nekaj letih srečala in obudila se je tista najina potreba, da pripadava en drugemu, da si lahko deliva tiste najglobje skrivnosti, za katere ne ve nihče drug, nama pa že dolgo krojijo življenje.
Vem, da nikoli ne bi pripadal samo meni, niti ne vem, če bi si tega želela in dokler je tako, kot je, nihče od nas ne more naprej.
Želela bi izstopiti, pa nimam jajc, priznam, nerada sem sama, zato vztrajam v nezdravem in neproduktivnem odnosu in dobro se zavedam, da dlje kot bo trajalo, globje bodo rane za vse nas.
Enostavno ne znam in ne zmorem, onadva očitno tudi ne. Zbiram pametne in produktivne nasvete. Psihoterapija mi ni bila v pomoč. Hvala v naprej!" je na slovenskem forumu potožila ženska.
'Med ANALCEM se mi je polulal v anus - je lahko nevarno?' (Raziskali smo in našli ODGOVOR)
Dobila je dva popolnoma različna odgovora:
1.
"Pritisk mi dvigne taka neodločnost ljudi, igranje s čustvi … To neko bluzenje ljubim-sovražim, pa bluzenje 'sem čustveno navezana, pa ne vem, če si želim' in podobne igre.
Pritisk mi to dvigne, ali ste otroci ali odrasli … Če nekaj čutiš, se temu primerno odločiš in sprejmeš odločitev in nosiš posledice.
Ne pa to cincanje in jokcanje po forumih … Ljubim in sovražim ne obstaja … Obstaja samo za tiste, ki so neodgovorni in ne znajo sprejemati odločitev in stati za njimi in živeti svojega odraslega življenja, ampak se obnašajo huje kot otroci.
Rešitev je preprosta; nehajte cincat in začnite živeti in sprejemati odločitve in stati za njimi."
2.
"Nisem imela isto, ampak tudi zelo zakomplicirano zgodbo, za katero sem itak bila kriva sama, ker se nisem znala odločiti. Imela bi eno, drugič sem pogrešala drugo, puščala sem si odprta vrata pri obeh, ampak to je takšna umobolnica, to te izčrpa, tako da dokler se nisem sama s sabo dol usedla, pa se odločila za eno stran, do takrat sem bila čisto zmešana, nestrpna, tesnobna, žalostna, in ko sem prišla do zaključka, kaj si res želim in za kaj se je vredno boriti, se mi je življenje umirilo, za kar se hvaležna.
Kljub vsem padcem in sekiranju končno diham s celotnimi pljuči. Kaj sem se naučila, da če nekaj ni zdravo za mene, če čutim, da je narobe, se ustavim, pogovorim SAMA S SABO, ja, prav si prebrala, sama s sabo, ker v prvi vrsti rabiš sebe, da lahko premagaš vse! In naprej ISKRENO V POGOVOR Z OSEBO, govoriti o svojih občutkih in če vidiš, da je to slabo za tebe oz. vse, bodi iskrena, boš videla, kako boš lažje živela, prvo je težko, ampak ko to dosežeš, je vsaka lekcija vredna, da se naučiš poskrbeti zase.
Srečno in bodi pogumna, izplača se, verjemi, če ne bi šla čez dokaj podobno zgodbo, bi si mislila 'tej pa res nekaj ni jasno', ampak ja, to je življenje in vse lahko spremeniš, samo upaj si!"
"Moja žena se je močno zredila, ogromna je - kako naj ji povem, da je debela?"
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc