Preden sem prišla do dveh deklet z vročih linij, ki sta bili pripravljeni na pogovor, sem imela nemalo težav.
V podjetjih, katerih osnovna dejavnost so t. i. ‘razvedrilne linije’, mi niso želeli zaupati imen ali telefonskih številk njihovih deklet, zato sem sama začela klicati različne komercialne linije. Ko sem zavrtela številko 090 52 44, sem končno naletela na prvo zanimanje za pogovor. Po dolgotrajnem prepričevanju se mi je z osebo na drugi strani končno uspelo dogovoriti za srečanje.
To, da so dekleta sumničava in želijo ostati skrita, je razumljivo. Veliko je namreč ljudi, ki seks po telefonu dojemajo kot neumesten izrodek moderne družbe, njihove predstave so polne stereotipov. Na primer to, da so vroča telefonska dekleta pri opravljanju svoje službe na daljavo opravljena v oprijete kombinezone iz lateksa, čeprav v resnici tičijo v čim bolj udobnih oblačilih.
Ko sem nato prodajalki užitkov na daljavo zagledala na dogovorjenem kraju, sem bila po eni strani presenečena, po drugi pa ne. Predstavljala sem si ju namreč kot starejši najstnici, ki bosta pozornost vzbujali z oblačili na sebi, in se med intervjujem nenehno hihitali. Pa ni bilo tako. V lokal sta vstopili dve ženski, po videzu sodeč ena sredi dvajsetih, druga tam okoli tridesetih let, prijetni in simpatični. “Sara in Zoja,” sta se mi predstavili. To sta njuni umetniški imeni, pravih nista želeli povedati.
Delo na črno
“Ob študiju sem iskala honorarno zaposlitev, malce pa me je izzval tudi moj fant, češ, saj si tako ali tako ne upam, tako da me je to dodatno motiviralo,” je svojo odločitev o zaposlitvi kot telefonska ljubimka razložila 24-letna Sara. “Šla sem na razgovor, se takoj ujela s šefi, nato pa sem že dvignila prvi telefon. Predznanje ni bilo potrebno, pomembna je bila le komunikativnost, z anketo pa so preverili splošno razgledanost. Nekajkrat sem poslušala pogovore, ki so jih opravljale druge punce, in se naučila splošnih pravil o tem, kako voditi stranko, potem pa sem kar začela.”
Tridesetletna Zoja je do tovrstne zaposlitve prišla prek znanke: “Vedela sem, da se z nečim ukvarja, vendar ne točno, s čim. Ko sva bili skupaj na morju, je ona veliko telefonirala, neki prijatelj mi je potem povedal, da dela na vroči liniji.” “Zelo me je presenetilo in sprva sem bila kar malce šokirana. Potem pa sem jo vprašala, kako je to videti, in zdelo se mi je zanimivo, pa tudi izziv.
Malo me je gnala radovednost, malo pa tudi zaslužek. Nimam obveznosti, nimam otrok in zakaj ne bi zaslužila, sem si mislila. Prijateljica mi je priskrbela razgovor in ko sem prišla tja, so telefoni ves čas zvonili, tako da so mi predlagali, naj kar poskusim. Tega sem se malo ustrašila in sem jim rekla, da bi najprej raje malce poslušala. No, ampak na drugem obisku sem že kar sama začela dvigovati slušalko.”
Obe sta zelo pazljivi pri tem, komu povesta o svoji zaposlitvi na vroči liniji. Sara, ki sicer študira pravo, je staršem dejala, da dela na čvekafonu, vendar pravi, da se jim že kar malce dozdeva, za kaj v resnici gre. “Če bi jim povedala, da gre za vročo linijo, ne bi kar tako razumeli. Najbližji prijatelji so seznanjeni s tem, seveda tudi fant, ki je imel na začetku nekaj ljubosumnih izpadov, vendar je hitro razumel, da gre le za zaslužek. Od prijateljev razen zanimanja, kako je stvar videti, ni bilo nekih burnejših odzivov.”
Pri Zoji, ki je od sedmih zjutraj do treh dopoldan zaposlena drugje, skoraj nihče ne ve za njeno vzporedno dejavnost. “Od družine ne ve nihče, vesta mogoče le dve prijateljici. Tega ne razlagam naokoli in ljudje me tudi ne sprašujejo, čeprav vedo, da ob redni službi še nekje delam.
Enkrat sem doživela nekoliko negativen odziv od prijateljice, ko sem se zagovorila in tako izdala, kaj počnem. Bila je šokirana in čudila se je, da jaz kaj takega znam. No, njen mož je bil za razliko navdušen in pozneje, ko smo si ogledali našo spletno stran www.tvoja.com, sem ji razložila, za kaj gre.” Zoja, ki ima trenutno status samske, je mimogrede prepričana, da bi najverjetneje kar hitro in naravnost povedala novemu fantu, kaj počne: “Če bi me sprejel, bi me tako, kot sem, z vsemi dodatki,” je pripomnila.
Ko zazvoni telefon
“Potem ko dvigneš slušalko, se lahko zgodi troje. Po tem, ko se predstavi, se klicatelj morda želi le pogovarjati s teboj, lahko si želi vročega pogovora, torej pogovora o seksu, ali pa pravi telefonski seks,” je razložila Sara. “Ko npr. pokliče in slišiš, da je že čisto zadihan, ga ne sprašuješ, kdo je, ampak takoj začneš telefonski seks.”
Zojo sem prosila, da mi demonstrira takšen telefonski seks, vendar ji je na pomoč morala priskočiti Sara, potem ko ji zaradi zadrege pred mano ni šlo najbolje. Sara je počasi in zrutinirano izustila nekaj stavkov, kot so: “Ali imaš kaj obrita jajčka? Ti jih bom malo polizala. Te bom malo pobožala po glavici, ti pa daj lepo moje noge narazen in se moji mucki posveti …”
“Eni te vprašajo, kako si videti, saj jim je to zelo pomembno. Podrobno jim opisuješ, kakšne imaš prsi, noge, ritko ... To jih vzburja. Nekaterim ni mar, kakšna si v resnici. Hočejo fikcijo, npr., da si meter osemdeset, da imaš dolge kodraste rjave lase, prsi številka tri ali štiri, napeto ritko ipd. Seveda jim rečeš, da si taka, pa čeprav nisi,” je priznala Zoja. “Enim pa sploh ni pomembno, kaj govoriš, ampak hočejo le, da si glasna. “Bodi glasna, bodi glasna!” ti rečejo, in ti si glasna. Večinoma pa že brez njihovih napotkov znaš preceniti, kaj si kdo želi.”
“Kličejo čisto vsi: od mladih do starih, tudi po izobrazbi – od študentov, navadnih delavcev do ljudi z visoko izobrazbo. Zelo veliko je poročenih, ki se pritožujejo, da to ni to, da pri ženi ne dobijo več tega, kar mu daš ti, da je nastala rutina. Velikokrat pripovedujejo o svojih fantazijah, ki si jih ženi ne upajo povedati. V bistvu je veliko razočaranja,” je ugotavljala Sara. “Veliko je tudi perverzije, analnega seksa, skupinskega seksa. Včasih pa si želijo le pozornosti in občutek, da ženski to ni dolžnost. Ugotoviš, da so nekateri zelo čustveni in da jim nežnost in pozornost zelo veliko pomenita.”
Svet seksualnih fantazij
“Nekateri so zelo perverzni in nekateri gredo v skrajnosti. Ampak slušalke ne smeš odložiti, tak je dogovor,” je dodala Zoja. Sara se je strinjala: “Pomembno je, da se spustiš na njegov nivo, in če ti reče “Živjo, prasica”, mu pač odgovoriš: “Živjo, prasec, kako si pa ti?” Take stranke so dober ventil, meni Sara: “Včasih ti je čisto prav, ko nekdo kliče za to, ker rabi gospodovalnost ali perverzijo, saj se lahko nad njim malce zneseš in izživiš negativne občutke.” Tudi Zoja se je strinjala: “Ja, eni res uživajo, ko ga žališ in pljuvaš po njem!”
Ženskih strank na vročih linijah je malo, pravita telefonski ljubimki. “Kakšna lezbijka se najde, ali pa transvestiti. Imam npr. dve stranki, ki sta moška, a ju moram ogovarjati kot ženski,” je odgovorila Sara. “Skoraj vsi po vrsti pa sitnarijo, da bi se dobili, ali pa ti rečejo za telefonsko številko. Sama imam tudi elektronski naslov, kamor mi lahko pošiljajo pisma. Tam se denimo pogosto znajdejo povsem neposredna povabila za seks, pustijo svoje telefonske številke, pošiljajo slike, na katerih so goli. Vse se najde. Nekateri se zaljubijo vate in so po-tem že čisto obsedeni.”
Zanimalo me je, kako razvnete stranke na drugi strani telefona delujejo na vroča dekleta, ali spolna želja deluje obojestransko. Sara je bila pri odgovoru odločna: “Ne, meni se to še ni zgodilo.” Če sta glas in oseba simpatična, se sicer lažje pogovarjaš, in klicatelja je prijetno poslušati. Še posebej, ko se z nekom že dalj časa pogovarjaš. Če so pogovori pristni, prijateljski, lahko med nama nastane določena naveza in si ga morda tudi sama želim spoznati. Vendar ne, mene še ni noben vzburil.”
Zoja je priznala, da se ji je to že nekajkrat zgodilo. “Klicatelj je bil tako dober, da me je vznemiril. Predvsem, kadar si sam v tistem prostoru, takrat je čisto drugače. Drugače se pogovarjaš in se veliko bolj vživiš.”
Ni za vsako
“Imam zelo bujno domišljijo, kar se tiče seksa, tako da ideje največkrat jemljem kar od tam. Drugače pa sem prebrala veliko literature o erotiki, kot so npr. Zaljubljeni moški: moške seksualne fantazije, Moj skrivni vrtiček: ženske seksualne fantazije itd. Prebiram tudi erotične revije, pa tudi kakšen pornografski film si pogledam,” je kot vire svojega znanja naštela Zoja.
“Nimaš vedno dneva za to, včasih se vživiš, včasih pa imaš slabši dan in takrat pač počneš osnovo. Ko pa je dober dan, potem se komu bolj posvetiš in se globlje spustiš v svojo fantazijo.”
Tudi Sara je prebrala nekaj erotične literature in si ogleda kakšen pornografski film, predvsem pa črpa iz lastnih izkušenj. Poudarila je, da je zaradi svoje službe v lastnem spolnem življenju postala veliko bolj odprta. “Včasih sem bila veliko bolj zadržana, zdaj pa se s fantom veliko več pogovarjava o seksu in tudi o fantazijah, ki jih imava.”
Odnos do moških se jima, kljub nekaterim res zelo perverznim primerkom, ni spremenil. “Moške spoznaš ‘v nulo’ in pridobiš marsikatero informacijo. Včasih, ko se zgodi, da dneve poslušaš samo o tem, kako varajo svoje žene, ali pa ti pripovedujejo o fantazijah, o katerih bi morali pripovedovati svojim ženam in ne tebi, si malo razočarana, in si potem misliš, da je tvoj moški morda isti. Sprašuješ se, kakšne fantazije ima on, ti pa ne veš zanje,” je priznala Sara. Poudarila pa je tudi pozitivno plat službe: “Spoznala sem, da so moški zelo čustveni in zelo potrebni nežnosti.”
“Že prej nisem imela ne vem kako dobrega mnenja o moških,” je povedala Zoja, “in zdaj ni nič slabši. Vendar pa nanje gledam precej drugače kot prej. Meni bi denimo zelo veliko pomenilo, da bi mi moški, s katerim bi bila, zaupal svoje seksualne fantazije. Partnerji se premalo pogovarjajo drug z drugim in potem, ko moški svoji partnerki predlaga kaj novega, npr. igranje z vibratorjem, je ta zgrožena in celo pomisli, da je z njo kaj narobe.”
Prav v pomanjkanju partnerske komunikacije Zoja vidi glavni vzrok za to, da moški kličejo vroče linije, zdi se ji, da je veliko žensk, ki jim seks predstavlja le zakonsko dolžnost. Tudi Sara se je strinjala s tem in dodala, da si ženska ne prizna, da ima spolne potrebe in želje. “Poleg tega pa z leti spolno življenje postane monotono. Tisti klasični položaji so preizkušeni in vse skupaj postane rutina.”
Dvojno življenje za zaslužek
Sara in Zoja sta se za to službo odločili zaradi denarja. Sara, ki na razvedrilnih linijah dela že dobro leto, pravi, da dekleta na minuto povprečno zaslužijo trideset tolarjev. “Delam petnajstkrat na mesec, od tega dvakrat med tednom in enkrat med vikendom, popoldan ali ponoči. V povprečju zaslužim med osemdeset do sto tisoč tolarjev.” Največ prometa je decembra in poleti. “Od zaslužka je odvisno, kako dolgo se bom še ukvarjala s tem. Službo nameravam obdržati do konca študija, vendar le, če se bo splačalo.”
Zoja, ki mesečno zasluži okoli 65 tisoč tolarjev in dela dvakrat, največ trikrat tedensko, je menila: “Za to, da sediš tam in govoriš, je zaslužek kar dober, če primerjam to s tem, da te kot natakarico za šankom lahko vsak ‘zafrkava’. Mene ne moti, da mi kdo po telefonu reče, da sem kurba. Saj me ne pozna, ne ve, kdo sem. Seveda sem bila na začetku šokirana in sem si rekla, da tega ne bom prenašala. Potem pa se tako navadiš, da ti gre vse skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven.”
Za njuno varnost ju ni strah, saj doslej še ni bilo primerov zalezovanja. Poleg tega bi ju težko kdo spoznal kot Saro in Zojo, saj sta pri posredovanju podatkov o sebi, predvsem opisa, previdni. Izdata to, kaj sta po horoskopu in kaj počneta v zasebnem življenju, saj sta to lahko dobri iztočnici za pogovor.
Drugače pa sta Sara in Zoja samostojni osebi. “V prostoru, v katerem delamo, sem Sara, ko pa zaprem vrata, sem drug človek. Nekatere punce sicer izgubijo stik z realnostjo in živijo neke vrste dvojno življenje, vendar večinoma ni tako.” Tudi Zoja obstaja le na delovnem mestu: “Če bi me na cesti kdo poklical Zoja, bi se verjetno težko odzvala. Zunaj se na linijo skoraj ne spomnim.”
Irena Filipović