Ko boš naslednjič jezna na svojega moškega segla po mobilniku ... ga raje odloži. Po najnovejših raziskavah lahko narediš več škode, kot si misliš.
Ko tvoj moški naredi nekaj zoprnega, celo nezaslišanega, na primer odpove zmenek za večerjo 20 minut, preden bi se morala dobiti, si seveda želiš, da bi mu povedala, kako se počutiš zaradi odpovedi zmenka, ko bi moral biti že na pol poti do tebe. Morala bi mu poslati hitro, nič kaj dramatično sporočilo in mu razložiti, da si prizadeta, kajne? Pravzaprav ne!
Če je tvoj končni cilj ohraniti dobro vzdušje v vajini zvezi in si želiš, da bi bila ta trdna, se raje upri tej potrebi. Besede, poslane prek sporočila, prihajajo skozi vakuum. Ne veš (tudi če misliš, da veš), kako se druga oseba odziva, in preden se sploh zaveš, se prvotni SMS zakotali kot ogromen snežni plaz v besedno vojno na polno. To pomeni, da boš stala sredi ulice, trgovine ali zabave in pošiljala ter sprejemala takšna sporočila, ki lahko delujejo proti tebi in se prelevijo v ubijalske ljubezenske prepire.
Soočanje
Udarec med komunikacijo prek sporočil je večji, kot si lahko predstavljaš. Med dopisovanjem dobiš nazaj trikrat manj informacij, kot če se soočiš z osebo: ne moreš namreč videti mimike sogovornika, slišati tona glasu ali opazovati telesne govorice.
Posledično komunikacija lahko postane res nejasna ... in zlobna, saj je veliko lažje podati nizek udarec, če ti ni treba biti priča prizadetemu odzivu svojega moškega. Poleg tega je s komuniciranjem z SMS-i že od vsega začetka veliko težje opaziti, kdaj si tik pred tem, da bi prestopila mejo. Ko si v isti sobi s fantom, lahko na njem vidiš, da se pripravlja na udarec tega, kar boš pravkar izrekla, in to ti pove, da boš morda šla predaleč.
Vendar v tvoj pametni telefon ni vgrajena takšna varovalka. Ko boš prestopila mejo, tega ne bo pozabil, čeprav boš celo pravočasno poslala: "Oh, ta telefon, spet mi je samodejno narobe popravil besedo!"
Izgubljeno s prevodom
Da bodo okoliščine še bolj zapletene: način, na katerega tvoji možgani predelujejo tekstualna sporočila (tako pisanje kot branje), še bolj zapleta vajin prepir.
Ko pišeš, vklopiš bolj logičen del možganov. Ko govoriš, delajo bolj čustveni umski deli. Torej tudi če si nameravala napisati sporočilo, polno ljubezni ali obžalovanja, bo to že samo po sebi slišati bolj hladno in distancirano, ko ga bo prebral.
Poleg tega so naši možgani ustvarjeni tako, da berejo le del sporočila, in ne celotnega besedila, kar vodi do prehitrega sklepanja, saj možgani samodejno zlagajo besede in fraze, tako da lahko pričakuješ, kaj bo naslednja beseda (to izhaja še iz časov, ko smo se kot otroci učili brati). Zato tvoje (ali njegove) oči le hitijo do nekaj ključnih besed, namesto da bi pozorno pregledale celotno sporočilo, in tvoji možgani le dodajo tisto, kar manjka. Čeprav prebereš prav vsako besedo, si še vedno lahko haikuju podobno sporočilo razložiš na nešteto načinov, kar je odlična podlaga za nesporazum.
Preidi na spravilno sporočilo
In kako lahko preprečiš, da bi zadeve ušle nadzoru? Kar pošlji mu besedilo, ko si malce besna, vendar naj bo to le: "Hej, kdaj se lahko vidiva?" Ne namiguj, zaradi česa si besna – tako boš le sprožila plaz. Vse, kar počneš, je, da se mu približaš in mu daješ vedeti, da bi se rada dobila z njim.
Če sta si že poslala nekaj razburjenih vrstic, izbriši ta pogovor, v nasprotnem bo skušnjava prevelika in boš spet in spet brala zoprna sporočila ali jih potegnila ven kot 'dokaz', ko bosta razčiščevala zadevo (kar bo le razvnelo ognjene zublje). Če boš pogovor izbrisala iz telefona, bo še vedno ostal v tvoji glavi, vendar boš šla lažje naprej.
Priredila: Petra Arula
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
