Obstaja malo morje tem za globoke pogovore, ki bi jih pari morali predelati, preden njihovo skupno življenje resno. In morda je najpomembnejši prav tisti o denarju. Popolna iskrenost in komunikacija glede mesečnih prihodkov, kreditne sposobnosti in potrošniških navad je v svetu, kjer življenjski standardi še nikoli niso bili višji, ključna. Pogovori o financah lahko za različne pare pomenijo deljenje različnih vidikov.
Dovolimo ti, da ukradeš nekaj idej realnih parov, ki pogovore o denarju obrnejo v prid svojemu odnosu.
"Zdaj, ko imava oba dovolj prihodkov, sva postavila jasen dogovor in skupaj kupila dve hiši — denar postaja čedalje bolj 'najin'. Težko je vse obdržati ločeno in o deljenju skoraj ne razmišljava več. Imava skupne račune in dostop do osebnih financ, vendar večino stvari plačujeva s skupno kreditno kartico. To kartico običajno uporabljam za vse, razen če gre za nekaj absurdnega, recimo dizajnersko otroško bundico ali kaj podobnega — če bi to kupila, bi plačala s svojo osebno kartico."
— Maja (12 let v razmerju)
"Že od začetka imava na denar podobne poglede. Oba sva odraščala v družinah, kjer sta starša po poroki popolnoma združila finance — to nama je blizu in to je najina normala. Ko sva se zaročila, sva začela združevati račune, do poroke pa so bile finance že povsem skupne. Najprej mi je bilo malce čudno zapraviti 100 evrov za nego obraza ali kupiti novo oblačilo, ker to ni bil več samo 'moj' denar. A zaupava si, da sprejemava pametne finančne odločitve — večje nakupe pa prej vedno uskladiva."
— Sanja (11 let v razmerju)
"Vsak prispeva 30 odstotkov svojega dohodka za najemnino. Nimava skupnega bančnega računa. Eden od naju zasluži bistveno več, zato plača večje račune, recimo elektriko. Jaz pokrijem tudi večino stroškov hrane, punca pa plačuje manjše stvari, kot je denimo naročnina za telefon. Ne vodiva natančne evidence — zaupava si in prispevava glede na to, kar si lahko privoščiva."
— Miha (6 let v razmerju)
"Imava ločene račune in približno enak odstotek dohodka prispevava za najemnino in položnice, kar se nama zdi pravično, ker so stroški skupaj nižji, kot če bi jih plačevala vsak zase.
— Lidija (4 leta v razmerju)
"Naredila sva preglednico s svojima mesečnima plačama in odštela, koliko vsak plača za posojila, avto in zdravstveno zavarovanje. Od najinega skupnega neto dohodka jaz zaslužim 60 %, žena pa 40 %. Ta delež uporabiva, da določiva, kolikšen del fiksnih mesečnih stroškov — položnice, najemnina ali hrana — bo plačal vsak in ta denar nakaževa na skupni račun. Preostalo gre na osebne račune za osebno porabo."
— Dino (6 let v razmerju)
"Moj zaročenec je v doktorskem programu, ki ga financira s štipendijami in posojili, zato trenutno jaz prispevam več za najine stroške, dokler ne zaključi projekta in začne služiti polno plačo. Sama plačujem dve tretjini najemnine, on pa pokrije preostanek ter vse položnice in vse stroške za najinega ljubljenčka. Ne pomagam mu plačevati študijskih stroškov, ker imam tudi sama študentski dolg. Za gospodinjstvo si razdeliva stvari, kot so živila, osebne nakupe pa urejava vsak zase — jaz recimo zapravljam za luksuzne torbice in čevlje, česar si on sploh ne predstavlja."
— Hana (4 leta v razmerju)
