Preberi, kaj so ji odgovorile ostale ženske.
Nekateri že od nekdaj vedo, da si želijo postati starši, spet drugi čutijo, da je njihovo poslanstvo na tem svetu nekaj drugega. In čeprav je (ne) imeti otroka popolnoma osebna odločitev, si včasih preprosto ne moremo pomagati, da ne bi razmišljali, kaj se v resnici skriva za tem – seveda govorimo o primerih, ko se ženske zavestno odločijo za to.
Tako je te dni na slovenskem forumu neka ženska vprašala: "Zakaj nekateri nikoli nočete imet otrok? Ne svojih, ne posvojenih?"
To so ji odgovorili drugi uporabniki:
1.
"Nimam želje biti noseča, nočem rojevat, ne mika me brisati usranih riti, ne mika me poslušati joka in vreščanja, ne mika me naslendjih 25 let biti šofer in še kaj, ne mika me vzgajat …"
2.
"1. Ker vem, da bi bila slaba mama.
2. Ker, če bi imela otroke, je potem konec s svobodo, tako pa lahko v vsakem trenutku počnem, kar mi srce poželi.
3. Ker je težko najti partnerja za celo življenje, nočem pa, da bi se kasneje ločila in otrok ne bi imel družine skupaj in kot mu jo želim.
4. Ker imam določene zdravstvene težave in v primeru zanositve bi se mi vse skupaj močno poslabšalo in iskreno res res nočem tega in dodatnih težav."
"Se vam zdi normalno, da dvoletna hčerkica ves čas naokoli teka NAGA?"
3.
"Ker jih ne moreš preživeti z minimalno [plačo, op. a.]. Ker ni smisel življenja živeti v revščini."
4.
"Pravzaprav ni pametnega, racionalnega razloga za otroke. So skrb, delo, strošek … Imamo jih zaradi notranje želje, naravnega nagona, ki se ga ne da smiselno utemeljit. In nekateri tega nagona pač nimajo. Simple as that.
Je pa nekako evolucijsko logično, da bodo taki brez nagona izumrli in se ohranili tisti, ki ga imajo."
5.
"Ker sem že v otroštvu rekla, da nimam denarja in pol bom mogla it še v šolo, študirat in pol, ko bo končno služba in plača, bom morala odrekat za otroka, namesto, da bi imela zase. Sem že skos na minimalcu, tako da že sebi odrekam.
Zakaj bi na ta svet privlekla otroke, ko pa vidim, kakšen je svet? Nekega bogatuna pa tut nočem, ker bi mu potem bila podrejena, četudi bi imela otroke. /.../ Že misel na to, da bi mogla otroku reči, da mu tega pa tega ne morem dat, časa (veliko delam), kupit kakšne stvari, me boli, kaj šele, da bi to prišlo v realo.
Otroke bi morala imeti pri 24, če že, zdaj se mi ne zdi več smiselno pri teh letih. Pa nikoli jih ne bi imela, da bi na stara leta skrbeli zame. Slabo se razumem s svojo družino. Nočem otrok, ker nočem podzavestno prenašati vzorcev, ki so jih počeli starši, na otroke. Ker to se dogaja, pa čeprav podzavestno."
"Stara sem 26, mama pa hoče, da ji vsak dan pošiljam sms-e" (klic na pomoč Slovenke)
