Denar morda ni najbolj privlačna tema za pogovor v zvezi, je pa zagotovo ena tistih, ki lahko zelo hitro poskrbi za napetost. Kdo je prejšnjič plačal večerjo? Zakaj vi ves čas kupujete hrano? In ali je res pravično, da najemnino delita na polovico, če eden od vaju zasluži skoraj dvakrat več od drugega?
Skandinavci imajo za to precej preprosto rešitev. Namesto da bi se slepo držali pravila 50/50, nekateri švedski in norveški finančni strokovnjaki parom priporočajo, naj skupne stroške razdelijo glede na višino svojih prihodkov. In ko enkrat razumemo logiko v ozadju, se zdi skoraj presenetljivo, da tega ne počnemo vsi.
50/50 ni vedno tako pravično, kot se sliši
Če se držita klasičnega pravila 50/50, sicer plačata popolnoma enak znesek, vendar posledice za vajini denarnici še zdaleč niso enake. In prav tukaj pride na vrsto skandinavski pristop.
Namesto da bi plačala vsak polovico, prispevata sorazmerno s svojim prihodkom. Švedski državni potrošniški organ Konsumentverket proporcionalno delitev dejansko navaja kot eno od možnosti za pare z različnimi prihodki. Ideja je preprosta: pravično ne pomeni nujno, da oba plačata popolnoma enak znesek, ampak da je finančno breme za oba primerljivejše.
Nato nastopi še drugi trik: skupni račun
Če se v vajinem odnosu redno pojavlja stavek »Ampak jaz sem zadnjič plačala trgovino!«, vam bo ta del verjetno všeč. Namesto nenehnega seštevanja računov imata en skupni račun za skupno življenje, vsak pa obdrži tudi svojega.
Na skupni račun vsak mesec nakažeta dogovorjeni delež, nato pa z njega plačujeta najemnino ali kredit, položnice, hrano in druge stvari, ki jih uporabljata oba. Lahko naredita še korak dlje in odpreta skupni varčevalni račun, na katerem zbirata denar za dopust, nov kavč ali finančno rezervo.
Kar ostane na vajinih osebnih računih? To je vajin denar. Če želite z njim kupiti čevlje, iti s prijateljicami na večerjo ali ga spraviti na varčevalni račun, vam zaradi tega ni treba zagovarjati vsakega porabljenega evra.
Zakaj bi to lahko pomenilo manj prepirov?
Ker težava pogosto ni v samem denarju, ampak v občutku nepravičnosti. Če imate ves mesec občutek, da za skupno življenje namenjate skoraj ves svoj razpoložljivi denar, partnerju pa po plačilu računov ostane dovolj za vikend v Parizu, novo uro in še varčevanje, se lahko zamere začnejo nabirati precej hitro.
Jasno določena pravila odstranijo tudi tisto vsakodnevno računovodstvo, ki zna postati presenetljivo naporno: kdo je kupil hrano, kdo je trikrat zapored plačal dostavo in kdo je nazadnje natočil gorivo.
Tudi švedski finančni nasveti poudarjajo, da je pomembno, da partnerja ureditev doživljata kot pravično ter da imata oba dovolj finančne samostojnosti.
To ne pomeni, da je proporcionalno deljenje stroškov čudežni recept za zvezo brez prepirov. Pomeni pa, da lahko odstrani en zelo pogost razlog za zamere.
Najbolj 'skandinavski' del pravzaprav ni matematika. Bistvo tega pristopa ni v tem, da morata nocoj odpreti tabelo in izračunati odstotek do zadnje decimalke. Če zaslužita približno enako in vama 50/50 popolnoma ustreza, ga seveda ni treba spreminjati. Veliko pomembnejša je ideja v ozadju: o denarju se pogovarjajta, še preden postane problem.
Dogovorita se, kaj sploh štejeta med skupne stroške, koliko bo prispeval vsak, koliko želita skupaj privarčevati in kateri del denarja ostaja samo vajin. In dogovor občasno ponovno preverita - še posebej, če eden izmed vaju dobi povišico, zamenja službo, ostane brez prihodka ali se vajine življenjske okoliščine kako drugače spremenijo.
Pravilo 50/50 je na papirju morda videti popolnoma enakopravno, toda v dobri zvezi ni najpomembneje, da je vse enako - pomembno je, da se obema zdi pravično.
