Številni posamezniki se čutijo stigmatizirane, ker so samski. Tega stanja si niso sami izbrali, zgodilo se na pohodu skozi življenje, to je realnost, ki je za večino boleča in si jo želijo spremeniti.
Zadnjič opazim slogan, ki se v prostem prevodu iz angleščine glasi: "Da ... sem samska in ti moraš biti prekleto čudovit, da to spremeniš." Pa se zamislim, koliko drobne, a vsemogoče resnice je v teh nekaj besedah.
Zakaj s(m)o ljudje samski?
Obstajajo skratka tudi takšni, ki si izberejo pot, ko želijo biti sami, torej samski.
To je njihova odločitev, zato se ne počutijo stigmatizirane, temveč so samski zato, ker so se za to sami odločili. To je lahko posledica negativne in boleče partnerske izkušnje v preteklosti, ko ne zaupajo nikomur več ali ko se morebiti bojijo, da za njo/njega ne obstaja več oseba na tem svetu, ki bi bila kompatibilna z njim/njo oziroma enostavno ugotovijo, da jim je lepše in boljše, če so samski.
Številnim je njihova osebna svoboda veliko pomembnejša in je ne želijo deliti s partnerjem ali partnerico. Zavestno se odločijo za nekakšno vmesno pot, kjer znajo in lahko živijo sami, a so vseeno obkroženi z ljudmi, ki jim mnogo pomenijo, največkrat so to dobri prijatelji, ki ne sodijo in obtožujejo.
In potem so tu hrepeneči!
Spet drugi so takšni, ko brez partnerja ne morejo in hrepenijo po družbi in drugem bitju, da z njim delijo svoje bivanje.
V imenu tega, da imajo nekoga, so pripravljeni prenašati tudi bolečino, zavrženost, nezvestobo in nasilje v vseh njegovih pojavnih oblikah. Poznam učene ljudi z bogato poslovno kariero, ki enostavno ne znajo biti sami, a tudi nočejo biti samski – zaradi ugleda. Še vedno namreč velja, da ima ugleden poslovnež poleg sijajne kariere tudi urejeno zasebno življenje, pod to se razume srečna družina z uspešno soprogo, ki podpira možev trud. No, to je morebiti stereotip, a še vedno so uspešne poslovne ženske, ki imajo može, ki jih podpirajo, v manjšini.
Tole je bilo le nekaj opisov različnosti posameznikov.
Menim, da se večina od nas skozi osebnostni razvoj znajde na razpotju, ki se glasi: ali ostanem nekaj časa samski oziroma samska ali pa si na vse načine prizadevam, da čim hitreje najdem nekoga, ki ga lahko okličem za partnerja. Številni se ne zavedajo pasti, da hitri prehodi iz ene neuspešne zveze v drugo s seboj nosijo tveganje, da ponavljamo iste napake, ki smo jih počeli v prejšnjih zvezah. Dokler ne razrešimo in ne ugotovimo, kaj smo sami prispevali k razpadli in nesrečni zvezi, smo obsojeni, da bomo enake nesrečne vzorce ponavljali. Ko se ustavimo in premislimo ter analiziramo, kje se 'ciklamo', potem obstaja večja možnost, da si izberemo naslednjega partnerja, ki bo bolj ustrezal našim željam, potrebam in tistemu, čemur pravimo, da najdemo 'dušo dvojčico'.
Pogosto zavestna izbira
Biti samski je velikokrat zavestna izbira. Ob tem se je treba zavedati, da bo posameznik mnogokrat občutil osamljenost, s kom in kako bo preživljal svoj prosti čas. To je odvisno od socialne mreže in aktivnosti, s katerimi se ukvarja, lahko se pojavijo občutja tesnobe in nesigurnosti v prihodnost, postavlja se vprašanje, kako navezati stik s kom, ki vam je všeč, in še veliko je vprašanj, na katera bi radi odgovore.
Menim, da naj se vsakdo izmed nas zamisli nad svojimi željami, nad tem, kaj si želi in pričakuje od partnerja, pri tem bodimo realni in tudi sebe vprašajmo, kaj lahko nudimo. Če imamo dobre in tehtne razloge za svojo odločitev, da smo samski, je to tudi prav. Nihče vam ne more soditi in vas prepričevati, da je nekaj za vas dobro, če se vi ne strinjate s tem. Enako si vi ne morete vzeti pravice, da obsojate ljudi, ki so se odločili drugače kot vi.
Več o zgoraj napisanem si lahko prebereš tudi na socialnem omrežju facebook.com
Avtorica prispevka je socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na tel. št. 031 44 86 90.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
