Navade, kot sta odsotno strmenje v prazno ali trenutki spontanega »odklopa«, pogosto hitro označimo za slabost. Večina ljudi jih razume kot znak slabe zbranosti, pomanjkanja discipline ali celo kognitivnega upada.
A pri tem pogosto spregledamo širši kontekst. Živimo v kulturi nenehne produktivnosti, merljivih rezultatov in stalne učinkovitosti. V takšnem okolju so miselni procesi, ki niso neposredno usmerjeni k cilju, hitro označeni kot motnje – namesto kot nekaj, kar bi bilo vredno razumeti.
Psihološke raziskave kažejo, da so lahko ti na videz »neproduktivni« vedenjski vzorci v pravih okoliščinah znak kognitivne prožnosti, ustvarjalnega reševanja problemov in sposobnosti možganov, da se prilagodljivo premikajo med različnimi načini razmišljanja. Namesto miselnih napak so to pogosto dokazi, da vaš um v ozadju opravlja pomembno delo.
1. Navada sanjarjenja
T. i. mind-wandering oziroma odtavanje misli stran od trenutne naloge k lastnim mislim je dolgo veljalo za jasen znak nezbranosti. A novejše študije kažejo, da ima lahko pomembno vlogo pri ustvarjalnem razmišljanju in kognitivni prilagodljivosti.
Raziskava iz leta 2025, v kateri je sodelovalo več kot 1.300 odraslih, je pokazala, da namerno sanjarjenje (ko si posameznik zavestno dovoli, da misli odtavajo) napoveduje višjo ustvarjalno uspešnost. Slikanje možganov je razkrilo večjo povezanost med možganskimi omrežji, ki sodelujejo pri izvršilnem nadzoru in t. i. privzetem omrežju, povezanem z domišljijo in samostojnim razmišljanjem.
Ljudje, pri katerih se misli spontano pogosteje odmikajo, so prav tako uspešnejši pri nalogah, ki zahtevajo hitro preklapljanje med različnimi miselnimi sklopi – kar je jasen pokazatelj prožnega mišljenja.
Pomembno pa je poudariti: sanjarjenje ni čudežna rešitev. Njegove koristi pridejo do izraza le, če je uravnoteženo z zmožnostjo osredotočanja. Če se vam misli pogosto odmikajo, hkrati pa znate vzdrževati fokus in imate dobro samozavedanje, je to lahko znak uma, ki učinkovito podpira ustvarjalnost in reševanje problemov.
Preberite še:
- "Bila sva najlepši par, a vojna naju je ločila. Po 35 letih mi je mož rekel, da me išče moški brez roke ..." (resnična zgodba)
- "Žena ni vedela, da sem še vedno na liniji - ob tem, kar sem slišal, se mi je porušil svet" (izpoved moškega)
2. Navada pogovora s samim seboj
Pogovarjanje s seboj – bodisi v mislih bodisi potiho na glas – lahko od zunaj deluje nenavadno ali celo zaskrbljujoče. A psihološke raziskave kažejo, da ima notranji govor pomembno vlogo pri samoregulaciji, načrtovanju in metakogniciji (razmišljanju o lastnem razmišljanju).
Študija iz leta 2023, objavljena v reviji Behavioral Sciences, je pokazala močno povezavo med pogostostjo notranjega govora in jasnostjo samopodobe ter samoregulacije. Posamezniki, ki so pogosteje uporabljali notranji dialog, so poročali o bolj stabilnem občutku lastne identitete in večji sposobnosti obvladovanja svojega vedenja.
To seveda ne pomeni, da pogovor s seboj samodejno kaže na višjo inteligenco. Pomeni pa, da notranji govor deluje kot kognitivni opornik – način, kako možgani organizirajo kompleksne ideje, razvrščajo naloge in spremljajo cilje.
Ko misli »izgovorite« (tudi če le v sebi), lahko zmanjšate mentalni kaos in lažje strukturirate abstraktne ali čustveno zahtevne probleme. Če se torej zalotite, da si potiho razlagate stvari, je to morda znak, da vaši možgani iščejo red v kompleksnosti.
Tudi tukaj velja opozorilo: pretiran ali negativen notranji dialog, zlasti v obliki nenehnega premlevanja ali samokritike, lahko škodi duševnemu zdravju. A če ga uporabljate zavestno in konstruktivno, je lahko izjemno koristno orodje.
Kako te »nadležne« navade uporabiti sebi v prid
Če imate eno ali obe od teh navad, si zapomnite: z vami ni nič narobe. Obe sta zelo pogosti in povsem normalni. A hkrati nista samodejen dokaz genialnosti. Njuna korist je odvisna od konteksta. Najbolj podpirata razmišljanje in ustvarjalnost takrat, ko so uporabljene zavestno, zmerno in v ravnovesju z zbranostjo.
Pomagajo vam lahko naslednji koraki:
- Opazujte kontekst. Kdaj najpogosteje sanjarite ali se pogovarjate s seboj? Med monotonimi nalogami? Ob reševanju zapletenih vprašanj?
- Notranji govor uporabljajte zavestno. Vodite se skozi misli, kot bi si dajali navodila. To prinaša jasnost.
- Dovolite si miselni počitek. Kratki odmori za razmislek pogosto rodijo najboljše ideje.
Ko idealiziramo neprekinjeno osredotočenost in tišino v glavi, spregledamo širšo inteligenco človeškega uma. Naslednjič, ko se zalotite, da vam misli odtavajo ali da se sami s seboj pogovarjate, tega ne obsodite takoj kot lenobo ali pomanjkanje nadzora. Včasih je to preprosto vaš um, ki razmišlja onkraj rokov in seznamov opravil.
