Znanost je že močno napredovala na področju tehnologije za spremljanje REM spanja – faze, v kateri sanjamo.
A kljub temu ostajata dve veliki vprašanji neodgovorjeni: zakaj sploh sanjamo in kaj nam sanje želijo povedati? Po analizi, ki so jo pripravili pri Medical Daily, obstajajo odgovori, ki vam lahko pomagajo razumeti lastne sanje in potešiti radovednost.
Sanje kot odziv na miselni kaos
Ena od znanstvenih teorij, imenovana hipoteza aktivacije in sinteze, pravi, da so sanje le električni impulzi v možganih, ki naključno sprožajo misli in slike iz spomina. Ljudje pa te impulze podzavestno "sestavimo" v zgodbo – to so naše sanje. Gre za poskus, da bi iz zmedenega toka misli naredili nekaj smiselnega.
O čem sanjajo najbolj inteligentni?
Sanje lahko razkrijejo, kaj se nam plete po glavi. Nedavna raziskava platforme DreamsCloud je pokazala, da bolj izobraženi ljudje pogosteje sanjajo o delu – na primer o napredovanju, o sodelavcih ali službenih izzivih – v primerjavi z manj izobraženimi posamezniki. "Sanjamo o stvareh, ki nas najbolj skrbijo," pojasnjuje dr. Angel Morgan, vodja študije.
Več kot si lahko zapomnite iz sanj, bolj ste sposobni prepoznati ali reševati težave v budnem stanju. Živahne slike, ki jih nosimo iz sanj, lahko odsevajo tudi naše osebnostne lastnosti.
Ste že kdaj sanjali, da ste nekoga ubili?
Zveni drastično – a po podatkih LiveScience so raziskovalci iz Nemčije ugotovili, da posamezniki, ki sanjajo, da so zagrešili umor, običajno veljajo za bolj zaprte vase, a hkrati bolj nagnjene k agresiji v resničnem življenju.
Čeprav obstajajo nasprotujoča si mnenja, raziskovanje povezave med zavestjo in sanjami prinaša pomembne vpoglede – tudi na področju duševnega zdravja.
Kot je zapisal dr. Sander van der Linden, raziskovalec socialne eksperimentalne psihologije:
"Zdi se, da nam sanje pomagajo pri čustveni obdelavi – kodiramo jih in vgrajujemo v spomin. Kar doživljamo v sanjah, morda ni resnično, so pa resnična čustva, ki so s tem povezana. Zaradi sanj se lahko spomnimo občutkov – ljubezni, bolečine – ne da bi se spomnili konkretnih dogodkov, ki so jih sprožili. Tako si lahko zapomnimo občutek strtega srca, ne da bi morali ponovno podoživljati prvo razočaranje."
