Raziskave kažejo, da čustveno procesiranje v moških in ženskih možganih ni povsem enako. Naši možgani imajo dva čustvena sistema, ki delujeta hkrati – moški praviloma pogosteje uporabljajo enega, ženske pa drugega.
Ko moški dosežejo puberteto, se njihova čustvena empatija začne razlikovati od ženske. Ta razlika naj bi imela zaščitno funkcijo – moškim pomaga, da niso preveč pod vplivom drugih. Ženske pa pri svojem razmišljanju pogosteje upoštevajo, kako jih vidijo drugi, kar lahko ustvari vtis, da so bolj empatične. Razlog za to ni le vzgoja, temveč tudi biologija, ki ima precej večjo vlogo pri komunikaciji, kot si pogosto mislimo.
Zgodovinski razlogi, ki še danes vplivajo na odnose
Moški imajo težave z izražanjem čustev tudi zato, ker so skozi zgodovino morali sprejemati odločitve in ukrepati brez čakanja na soglasje ali podporo okolice. Njihovo preživetje je temeljilo na hitrem delovanju.
Ženske pa so bile že na primarni ravni bolj odvisne od skupnosti. Preživetje je zahtevalo sodelovanje, zato se je razvila večja občutljivost za čustva drugih in večja sposobnost empatije. Zanimivo je, da se ta razlika s staranjem spreminja. Moški sčasoma postajajo bolj pozorni na čustva drugih, ženske pa manj odvisne od zunanje potrditve, zlasti ko otroci odrastejo in ne potrebujejo več stalne skrbi.
Preberite še:
- Slovenka sprašuje: "Ženske, ali bi imele moškega, ki je v preteklosti počel to?"
- 5 lastnosti sebičnih mož: če je partner tak, bo zakon hitro razpadel
Ko si moški želijo bližine, a je ne znajo izraziti
S staranjem se pri številnih moških pojavi večja potreba po čustveni bližini s partnerko. Težava pa je v tem, da tega niso vajeni izražati z besedami ali mimiko. Razvijanje zdrave komunikacije v partnerskem odnosu je eden ključnih načinov, kako premostiti to vrzel.
Pomembno je razumeti, da dejstvo, da se nekdo ne odziva čustveno na enak način kot vi, še ne pomeni, da čustev nima ali jih ne doživlja globoko.
Za ženske je pogosto koristno, da partnerju postavljajo bolj neposredna vprašanja glede tega, kaj potrebujejo ali želijo. Tako mu omogočijo, da se odzove brez ugibanja in interpretiranja skritih pomenov.
Moški se namreč pogosto zmedejo in frustrirajo, ker ženske niso vedno neposredne in pričakujejo, da bo moški »sam vedel«, kaj želijo.
Neposrednost proti namigom
Resnica je, da večina moških ni biološko ali socialno naravnana za zaznavanje subtilnih namigov, ki jih morda zlahka zazna sestra ali prijateljica. Če prisluhnete pogovorom med moškimi, boste hitro opazili, kako neposredni so med seboj – ko nekaj želijo, to povedo brez ovinkarjenja.
Enako velja tudi obratno. Ženske niso biološko ali družbeno spodbujene k takšni neposrednosti. Če imate občutek, da vas partnerica ne razume ali da se pogovor zapleta, pomaga, če ponovite, kar ste slišali. Na primer:
»Če vas prav razumem, ste zvečer utrujeni in vas zjutraj neurejena kuhinja spravlja v stres?«
S tem pokažete, da ste poslušali, hkrati pa si vzamete čas za bolj jasno vprašanje:
»Ali želite, da odnesem smeti, pomijem tla ali pospravim posodo? Kaj natančno želite, da naredim?«
Neposrednost razbremeni oba – vam ni treba ugibati, njej pa ne razlagati v krogih.
Vloga družbenih norm
Način, kako moški doživljajo in izražajo čustva, je močno zaznamovan tudi z družbenimi pričakovanji. Fantom se že od malih nog govori, naj bodo »moški«, močni in trdni – tako telesno kot čustveno. Posledično se sčasoma odcepijo od svojih občutkov in se naučijo, da jih predelujejo sami.
Po podatkih Psychology Today ta pojav imenujejo »normativna moška aleksitimija«. Gre za težnjo moških, da sledijo tradicionalnim predstavam o moškosti, ki zavirajo ranljivost in izražanje čustev. Psiholog Assael Romanelli, Ph.D., poudarja: »Fantje se rodijo enako čustveno občutljivi kot dekleta. A skozi proces socializacije izgubijo dovoljenje za čutenje in se odcepijo od svojega bistva.«
Dobra novica je, da to ni trajno stanje. Moški se lahko ponovno naučijo prepoznavati in izražati svoja čustva – predvsem takrat, ko si dovolijo, da jih raziskujejo v varnem in zaupanja vrednem odnosu.
Povzeto po Your Tango
