Ljudje delamo napake - in to je povsem človeško. Kaj se zgodi, ko napake počnejo naši prijatelji? Jih moramo le nemočno opazovati, kako sprejemajo slabe odločitve ali jih moramo postaviti pred dejstva?
Ker je dilema precej pogosta v prijateljskih odnosih, se je k nam na pomoč obrnila naša bralka. Pri odgovoru pa ji je na pomoč priskočila kar strokovnjakinja. Zvesta bralka nam je v uvodnem pismu napisala, da si je "še vedno blizu s prijateljico iz študentskih let, ampak najino prijateljstvo se je z leti močno spremenilo. Zdi se mi, da velik del najinih težav izvira iz časov pandemije, ko je bila večinoma sama in izolirana od drugih."
Nadaljevala je s tem, da se veliko pogovarjata o tem, kako je razočarana nad svojim romantičnim življenjem in kako je pred kratkim stopila na pot, da postane samska mama. No, pri tem pa je prišla na idejo, za katero ni več prepričana, da je prava. Tukaj je nastopila dilema:
"Zadnje čase se igra z idejo, da bi kmalu začela postopek umetne oploditve in pravkar je dopolnila 30 let. Po mojem mnenju malo prehiteva. Še ena sprememba: trudi se, da bi se postavila zase in toksičnim ljudem v življenju postavila meje ter jim povedala, kakšne krivice so ji naredili. Zdaj se večina najinih pogovorov vrti okoli tega, kako se bo soočila z njimi, ali pa vadiva, kako bodo ti težki pogovori potekali.
Ne spreglej:
- Danes je COSMO dan! Tudi ti čutiš pritisk, da moraš vse doživeti, preden postaneš mama? Vse to in še več ...
- "Moja mama in brat bi bila danes živa, če ju za rojstni dan ne bi prosila ..." (resnična zgodba, ob kateri ti zaledeni kri v žilah)
Čeprav sem vesela zanjo, da prevzema nadzor nad svojim življenjem, se hkrati bojim, da ustvarja nove težave, ki bodo negativno vplivale na njeno duševno zdravje. Na tej točki moram poudariti, da redno obiskuje terapevta in jemlje zdravila za duševno zdravje ter v teoriji daje prednost svoji duševni dobrobiti. Kljub temu pa je njena osebnost postala močno negativna in zdi se mi, da je jezna na ves svet." Bralka je prišla do točke, na kateri razmišlja, da bi se oddaljila od nje:
"Iskreno, zdi se mi, da se oddaljuje od svoje sreče in se ji postavlja na pot (to je zares težko gledati in težko je biti v njeni bližini). Je moja naloga, da ji to tudi povem? Če ne, kaj lahko naredim, da ji pomagam?"
Na vprašanje ji je odgovorila terapevtka: "Draga bralka, najprej naj poudarim, da je povsem normalno in zdravo, da se prijateljstva s časom spreminjajo. To še posebej drži za prijatelje, ki se poznajo še iz šolskih klopi. Na tisti stopnji sta še obe ugotavljali, katera je prava pot za vaju in kakšno naj bi bilo vajino življenje – in to je najbrž bilo precej drugače, kot je danes. Prav tako želim normalizirati, kaj je tvoja prijateljica prestala. Vse stvari, ki so pri njej privrele na površje – soočanje z osamljenostjo, frustracije z zmenki, resno razmišljanje o starševstvu – so stvari, o katerih veliko ljudi razmišlja v zadnjih letih. Sliši se, kot da zdaj počne stvari, za katere je prepričana, da jo bodo osrečile.
"Kako se ti zdi, da so njene odločitve vplivale na vajin odnos ali celo nate osebno. Naslednjič, ko ti bo zaupala, kaj je novega v njenem življenju, se usedi in razmisli, zakaj te je to tako razburilo, in se vprašaj, kaj je izvor teh misli."
Ali te je razburilo to, da prelaga svoje težave nate, ali pa te je razburilo dejstvo, da se ne strinjaš z njenim početjem. Če boš ugotovila, da te moti, ker prelaga težave nate, je morda čas, da postaviš meje. Lahko začneš tako, da rečeš: "Ko govoriš o vseh teh negativnih stvareh, je to včasih zame preveč in zdi se mi, da to negativno vpliva na najin odnos."
Prav gotovo je to težek pogovor, ampak le tako bosta ohranili del odnosa. Morda pa te to sploh ne moti. Morda te moti dejstvo, da se ne strinjaš z njenim početjem. Ko prijatelji z nami delijo svoje življenje, nas hkrati vanj vključijo. Dobrodošlo je, da poveš svoje mnenje, o čemer koli pač govorita – in če boš to naredila, ti bo morda pomagalo, da se boš počutila bolje. Ko ti na primer pove, da bo začela postopek umetne oploditve, ji lahko rečeš: "Zdi se mi, da to počneš prekmalu, in zdi se mi, da bi si morala vzeti več časa za razmislek." To je normalen in zdrav pogovor.
Jasno ji povej samo, ji ne sodiš, ampak jo podpiraš in si le želiš povedati svoje mnenje. Če se odloči, da ne bo poslušala tvojega nasveta, tebe pa bo to razburilo, se poglobi v svojo reakcijo. Gotovo ima več skupnega s tvojimi čustvi, kot pa s prijateljičinimi izbirami. Sprašuješ se, ali samo sebe ovira na poti do svoje sreče, ampak kdo določa, kaj osrečuje tvojo prijateljico? Ali si nanjo preslikala svojo percepcijo sreče? Prav tako se sprašujem, ali se počutiš odgovorno, da popraviš njene napake in jo rešiš?
Čeprav se to zdi strašljivo (za obe), mora tvoja prijateljica sprejeti lastne odločitve in se soočiti z njihovimi posledicami. Če njena dejanja negativno vplivajo na njeno mentalno zdravje, je to njena 'krivda'. Ni tvoja odgovornost. Poslušaj, nisi slaba oseba, ker želiš svoji prijateljici vse najboljše. Konec koncev jo imaš rada in jo želiš zaščiti. Ampak zares zveni, kot da počne, kar se ji zdi, da je najbolje zanjo, rada pa bi, da vidiš te odločitve iz njene perspektive. Naj te nikar ne bo strah in naj te ne skrbi. Zdi se mi, da bi vama koristilo več odprtih in iskrenih pogovorov, obe pa morata biti pozorni na meje. To je najboljši način, da pomagaš svoji prijateljici."
