Novejše nevroznanstvene raziskave kažejo, da je za to morda kriv zelo konkreten mehanizem v možganih. Razumevanje tega, kako deluje, bi lahko bil ključ do tega, da končno opravite nalogo, ki se ji že predolgo izogibate.
Zlahka se zdi, da je prokrastinacija osebna napaka – nekaj med lenobo in nesposobnostjo. V kulturi, ki nenehno poveličuje produktivnost, se hitro znajdemo v spirali samokritike. A raziskava z makaki na Univerzi v Kjotu na Japonskem kaže, da gre v resnici zgolj za to, da vaši možgani opravljajo svojo nalogo.
Ne, to seveda ne pomeni, da vam ni treba nikoli več ničesar narediti. A pomeni, da prokrastinacija ni moralni spodrsljaj, temveč biološki odziv.
Znanstveniki so ugotovili, da imajo možgani makakov – ki so presenetljivo podobni človeškim – specifično nevronsko vezje, ki se aktivira takrat, ko je naloga, ki jo je treba opraviti, povezana z nečim neprijetnim. To odkritje bi lahko pomagalo razumeti ne le vsakodnevno odlašanje, temveč tudi resnejše motnje motivacije, kot so depresija in druga stanja duševnega zdravja.
Kaj so znanstveniki dejansko opazovali?
V raziskavi so makake najprej naredili zelo žejne, nato pa so jim ponudili dve nalogi. Obe sta se končali z nagrado – vodo. Razlika? Pri eni nalogi so vodo dobili takoj, pri drugi pa šele po tem, ko so morali prestati neprijeten sunek zraka v obraz.
Rezultat je bil jasen: tudi ko so bili močno žejni, so oklevali ali se celo povsem odpovedali vodi, če je bila povezana z neprijetno izkušnjo. Možgani so se raje odločili za nič kot za nekaj, kar je imelo negativen dodatek.
Raziskovalci so to vedenje povezali z delovanjem dveh možganskih regij – ventralnega striatuma in ventralnega palliduma – ki imata ključno vlogo pri motivaciji in zaznavanju nagrade. Ko zaznata, da je naloga povezana z nečim neprijetnim, sprožita zaviralni mehanizem.
Preberite še:
- Slovenka sprašuje: "Ženske, ali bi imele moškega, ki je v preteklosti počel to?"
- 5 lastnosti sebičnih mož: če je partner tak, bo zakon hitro razpadel
Zavora za motivacijo – z dobrim namenom
Znanstveniki menijo, da to nevronsko vezje deluje kot nekakšna »zavora za motivacijo«. Ko možgani zaznajo potencialno neprijetno izkušnjo, zmanjšajo delovanje centrov za motivacijo in vas praktično prisilijo, da se ustavite.
Zakaj bi možgani to počeli, če bi bila naloga dolgoročno dobra za vas? Odgovor je presenetljivo zaščitniški: vaši možgani vas skušajo obvarovati pred izgorelostjo. Njihov namen je dober – le da v sodobnem življenju pogosto pretiran.
Navsezadnje: ali vas bo res tisti kup perila, ki čaka na zlaganje, pahnil čez rob? Verjetno ne. A vaši možgani tega ne vedo. Vedo le, da je naloga neprijetna – in to je dovolj, da pritisnejo na zavoro.
Kaj to pomeni za vas?
Če se naslednjič zalotite, da si govorite »bom kasneje«, si lahko vsaj oddahnete: niste pokvarjeni, leni ali nesposobni. Vaši možgani preprosto delujejo tako, kot so bili evolucijsko zasnovani.
Dobra novica? Ko razumete, zakaj do odlašanja prihaja, ga lažje obvladate. Manj samokritike in več sočutja do sebe lahko pomenita prvi korak k temu, da nalogo vendarle opravite – morda ne popolno, a dovolj dobro.
Povzeto po Your Tango
