"Moj mož mi je nekoč pogosto rekel: "Kaj želiš, da naredim?"
To je bil njegov odziv vsakič, ko sem se pritožila, da je hiša razmetana, da nimamo hrane, da bi morali načrtovati kakšen izlet ali da se perilo kopiči. Sčasoma je ta stavek postal sprožilec – najprej rahle jeze, nato pravega besa. Leta sem mu kar naprej, z vedno bolj razdraženim tonom, govorila, kaj naj naredi.
Ko sem začela bolj zavestno opazovati svoja čustva in se učila, kako prepoznati občutke v telesu, sem se začela spraševati: zakaj me ta stavek tako razjezi? Zakaj me vprašanje "Kaj želiš, da naredim?" spravi ob živce?
Ne spreglejte:
- "Včasih je čisto ok. Včasih se ji pa popolnoma zmeša. Ponoči ne morem niti ..." (klic na pomoč Slovenke)
- Bodite pozorni: to je 7 'malih' telefonskih iger, ki jih moški igrajo, ko z vami niso resni
Nekega dne sem si vzela čas, da sem se resnično ustavila in občutila svojo jezo. Zaznala sem jo v telesu – kot težo v prsih, napetost v ramenih. In sem se vprašala: kaj me v resnici moti? Odgovor je bil jasen – počutila sem se kot "sitna žena". Kot nekdo, ki stalno ukazuje in opozarja. Kot "šefica gospodinjstva", čeprav sva oba enako zaposlena, enako odgovorna za dom in enako korist imava od tega, da stvari funkcionirajo. Zakaj sem torej jaz tista, ki razdeljuje naloge?
In potem sem imela razsvetljenje.
Začela sem ga vabiti k opazovanju. Rekla sem mu: "Ne bom ti več govorila, kaj moraš narediti. Ne zato, ker nočem, ampak zato, ker sva partnerja, ne mati in sin. Oba imava enako odgovornost za to, da dom deluje."
Ta preprost premik v miselnosti je popolnoma spremenil najin odnos. Napetost je izginila, komunikacija je postala bolj enakovredna in oba sva se počutila spoštovana. Od takrat, ko Jon reče: "Kaj želiš, da naredim?", mu odgovorim: "Nič ne želim. Sprosti se, glej televizijo, počni, kar hočeš. Ampak – kajmisliš, kaj je treba narediti?"
Vedno se nasmehne in reče: "Ja! Kaj je treba narediti?" Potem skupaj pogledava, kaj je nujno, in si razdeliva naloge. Trajalo je nekaj časa, da sva prekinila staro navado. A danes se ne sprašujeva več, "Kaj želiš, da naredim?" ampak "Kaj je treba narediti?" Kdo pravi, da se starih psov ne da naučiti novih trikov? Ta sprememba je najinemu odnosu dala novo ravnotežje – in upam, da bo navdih tudi vam."
Povzeto po Psychology Today
