"To se dogaja že leta ... Je za tako vedenja kriva vzgoja, trma ali ego?"
"Je molk partnerja psihično nasilje ali ne? Partner molči tudi po več dni, vedno drži mulo in ni sposoben pogovora in reševanja odnosa. Za vse težave krivi mene. To se dogaja že leta ... Je za tako vedenja kriva vzgoja, trma ali ego? Mi lahko odgovori kakšen psiholog, terapevt? Hvala," se je po pomoč na priljubljeni forum obrnila Slovenka in mnogi so se strinjali, da v tem primeru res gre za psihično nasilje.
"Nisem terapevt, se mi zdi pa molk psihično nasilje. Jaz mislim, da imajo taki ljudje neko osebnostno motnjo. Moj mož sicer ne gre v take skrajnosti, me pa vseeno razjeda, ko ne odgovori na moje vprašanje, ko ne pokomentira, ko kaj rečem, ko se ne zanima za nikogar … Ko je kak problem, se umakne, namesto, da bi ga predebatirala in začela reševati. Si ne predstavljam, da ne bi govoril po več dni skupaj niti osnovnih vsakodnevnih reči, to bi me ubilo. Že tako sem zastrupljena od ne komunikacije. Kapljica na kapljico, drvim v uničenje. Reši se, če se lahko. Jaz ostajam zaradi otrok, čeprav si večkrat mislim, da bi bilo za moje zdravje boljše, da bi šla čimprej. Če nimaš družine, pojdi takoj," ji je svetovala ena izmed njih.
Druga je dodala: "Opravka imaš z EKSTREMNO nezrelo osebo, ki izvaja teror - pasivno agresijo z namenom kaznovanja in izsiljevanja. Bolano. Definitivno gre za osebnostno motnjo. Get out of there!"
Kaj pa je o tem povedala terapevtka*?
"V tem primeru gre za pasivno agresijo. Sigurno so oblike takšnega načina delovanja prinešeni iz primarne družine. Tam se nam začnejo oblikovat možgani. To je bil način, na kakršnega se je naučil soočati s čustvi v povezavi z medosebnimi odnosi. Če je ves čas govorila le mama, mu je bilo odvzeto, da pove, odvzeto, da čuti, odvzeto, da je. Naučil se je, da se ne pove in še danes, ko gre za odraslega človeka, je to ostal njegov način funkcioniranja v medosebnih odnosih."
Ne spreglej:
- Par za šalo naredil DNK test, nato pa z rezultatom celotno družino pustil v šoku
- Klic na pomoč bodoče neveste: "Bojim se seksa po poroki, saj me skrbi, da ..."
- Izpoved Slovenke: "Moj fant je pevec in znana osebnost, a težava nastaja, ker postaja kot ..."
Kaj narediti?
"Po navadi taki ljudje dobijo nekoga, ki pa rabi govorit o čustvih, ki se hoče pogovarjat. Prav z razlogom nezavedno privlačijo takšnega, da jim lahko osvetli ta del njih, ki potrebuje zdravljenje. Vas živcira s tem, ko se tako zabubi vase, zanj je to poznan način funkcioniranja ali komuniciranja, če se temu lahko tako reče. Obenem pa ima očitno tendence k temu, da nekoga nadvlada. Z ignoriranjem nekomu ne priznavamo obstoja in pomembnosti.
On vam to počne. Kot, da vas kaznuje. In očitno mu to prinaša tudi nekakšno ugodje. Če uživaš v tem, da partnerja kaznuješ in mu ne priznavaš obstoja in pomembnosti, kaj to pravzaprav pove o tebi? Ja, res obstajajo vzroki iz primarne družine, kjer so se možgani oblikovali na tak način reševanja čustvenih težav, ampak danes gre za odraslo osebo, ki mora za svoje delovanje prevzeti odgovornost.
Pasivna agresija, s katero se partnerja čustveno maltretira, ni odgovorno ne do partnerskega odnosa, ne do partnerja, ne do samega sebe. Je zlobno in zlorabljajoče. Zloba in zloraba pa v partnerski odnos ne sodita."
Kako ga spremeniti?
"Ne morete ga, sam se mora. Najprej pa mora videti problem in imeti željo po spremembi. Vi lahko spremenite sebe. Tudi vi ste z razlogom njega podzavestno privlačili v svoje življenje. Kako to, da potrebujete nekoga, ki tako ravna z vami? Od kje vam je to poznano? Kdo je že tako ravnal z vami? Vi njega potrebujete. Na mestu je, da se začnete spraševati, zakaj to potrebujete. Potem boste lahko začeli to močno potrebo razreševat in preprosto tega ne boste več niti potrebovali niti tolerirali.
Morda se bosta v tem času spremenila oba in bosta skupaj lahko šla naprej, morda se boste spremenili le vi, ampak, ko tega ne boste več potrebovali, vam bo življenje tako ali tako ponudilo okoliščine, kjer boste lahko šli stran. Trenutno potrebujete okoliščine, da lahko v tem odnosu ostanete, ker potrebujete to, da ste ponižana, da se vas ne priznava, da niste pomembni, da se vas maltretira … To je nekaj zelo močno vtisnjenega v vas in privlačili ste si človeka, ki vam spet vse to prebuja.
Sigurno si želite, da vsak od vaju predela svoje in bosta znala skupaj it naprej v partnerski odnos, kjer se bosta drug do drugega obnašala skrbno, ljubeče, spoštljivo in odgovorno. Ampak vsak se lahko za spremembo odloči le sam. Nekoga, ki se ne želi spremeniti, v spremembo ne moremo prisiliti."
*Odgovor terapevtke je bil objavljen na omenjenem forumu.
Preberi še: Kaj je značilno za ljudi, ki NE objavljajo svojega življenja na družbenih omrežjih?
Te morda zanima tudi: Klic na pomoč mame najstnika: "Naj svojemu sinu povem, da njegov oče ..."