Ostaneš zmedena, razočarana, prestrašena. In prvo vprašanje, ki ti šine v misli, je: Zakaj? Zakaj ravno meni? Zakaj zdaj? To je popolnoma človeško. Iskanje razlogov je naš naravni obrambni mehanizem – želimo razumeti, ker verjamemo, da bo razumevanje prineslo olajšanje. A resnica je, da pogosto odgovorov ni. Vsaj ne takih, ki bi jih lahko razumela zdaj, v tistem trenutku bolečine.
Zato je pomembno, da spremeniš vprašanje. Ne sprašuj se več zakaj. Sprašuj se kaj. Kaj ti ta situacija sporoča? Kaj ti želi povedati življenje? Kaj je tista lekcija, ki jo moraš slišati, videti, doživeti?
V vsaki preizkušnji se skriva sporočilo
Mogoče si izgubila službo, za katero si verjela, da je tvoja sanjska. Mogoče je konec razmerja, za katerega si mislila, da bo za vedno. Mogoče si zbolela ravno takrat, ko si želela delati velike premike. In vsemu temu je skupno to, da boli. A ravno tam, kjer boli, se skriva seme spremembe.
Preberi še:
- "Moja najboljša prijateljica in njena punca sta obe noseči, oče pa sem jaz!"
- Bralka iskreno: "Samozadovoljevanje se mi zdi dolgočasno in to je razlog, zakaj!"
Včasih te življenje ustavi, ker bežiš pred sabo. Ker si pozabila nase, na svoje meje, na svoje želje. Drugič te potisne iz cone udobja, ker ve, da si sposobna več, kot si misliš. In tretjič te prisili, da se ustaviš, da pogledaš navznoter, da se ponovno povežeš s sabo.
Primer: razhod, ki te predrami
Si bila kdaj v razmerju, kjer si dajala vse – svoj čas, energijo, ljubezen – in si kljub temu ostala prazna? Morda se je razmerje končalo, ti pa si se spraševala, kaj si naredila narobe. A če pogledaš globlje, ti je ta razhod pokazal, da si pozabila nase. Da si se prilagajala, ko ni bilo treba. Da si si želela ljubezni, ki bi jo najprej morala dati sebi.
Primer: neuspeh, ki te preusmeri
Ali pa trenutek, ko ti ni uspelo – na izpitu, pri projektu, v poslovnem podvigu. Si čutila sram, krivdo, dvom vase? A kaj, če je bil ta neuspeh le smerokaz, ki te usmerja drugam? Kaj, če je bil to klic, da se osvobodiš poti, ki ni bila zate, in začneš graditi nekaj, kar je bolj tvoje, bolj avtentično?
Kako preoblikovati pogled?
- Zamenjaj vprašanje. Namesto “Zakaj se je to zgodilo?” si reci “Kaj mi to želi povedati?”
- Zaupaj procesu. Tudi če zdaj ne razumeš, boš nekoč. Vse ima svoj namen – tudi če je ta sprva skrit.
- Bodi nežna do sebe. Ne rabiš vedno takoj najti pomena. Dovoli si čutiti, jokati, biti izgubljena – a ne pozabi, da si močnejša, kot misliš.
- Piši. Zapiši si, kaj ti situacija prinaša. Kje te boli, kaj te premika, kaj se učiš. Pisanje je odličen način za stik s sabo.
- Pogovarjaj se. Včasih ti lahko druga oseba pomaga videti širšo sliko. Prijateljica, terapevtka, mama – nekdo, ki zna poslušati brez sodbe.
Življenje ti vedno govori
Samo vprašanje je, ali si pripravljena poslušati. In čeprav odgovor ne bo vedno jasen takoj, se bo – ko boš pripravljena – razjasnil sam od sebe. Morda v obliki nove priložnosti, nove osebe, notranjega miru, ki ga prej nisi poznala. Ne pozabi: nisi žrtev svojih okoliščin. Si soustvarjalka svoje zgodbe. In čeprav ne moreš izbrati vsega, kar se ti zgodi, lahko izbereš, kako boš to doživela. Ne kot konec – ampak kot začetek nečesa globljega, bolj tvojega.
In ko se naslednjič ujameš v misli: Zakaj se je to zgodilo?, si raje postavi to vprašanje: Kaj mi to sporoča? Odgovor je bližje, kot si misliš.
