Čas je, da dojameš, da ne moreš spremeniti drugih - le sebe

Morda si že mesece (ali leta) jezna na partnerja, ki se ne trudi dovolj, obupuješ nad družinskim članom, ki noče poskrbeti za svoje zdravje, ali pa te prizadene prijateljičina brezbrižnost. A ne glede na to, kako močno si želiš, da bi se stvari spremenile, je resnica boleča—s poskusi nadzora ali prisile ne boš dosegla ničesar. Pravzaprav boš s tem verjetno le še povečala odpor in se sama znašla v začaranem krogu stresa in frustracije.

Zakaj še vedno poskušamo spremeniti druge?

Ko nekdo drug s svojim vedenjem vpliva na tvoje življenje, je povsem naravno, da si želiš spremembe. Morda tvoj partner ne pomaga pri gospodinjskih opravilih in se počutiš preobremenjeno. Morda ima bližnja oseba nezdrave navade, ki jih je težko gledati. Zdi se logično pomisliti: "Če bi se le spremenili, bi bilo vse lažje." In tako se začne krog nenehnega prigovarjanja, pregovarjanja in razočaranja.

Zagotovo te zanima še:

• "Smejim se, a v sebi se počutim prazno ... Ne vem, kako dolgo lahko še tako nadaljujem" (izpoved Slovenke)
• "Moja mami me je rodila, ko je imela 39 let, oče pa 51 let" (resnična izpoved)

A vprašaj se—je to do zdaj delovalo? Je oseba res spremenila svoje vedenje ali si naletela na odpor, užaljenost in občutek nemoči? Pogosto s tem dosežemo le to, da se druga oseba še bolj oklepa svojih navad ali pa nas obtoži za nastali konflikt. Razlog, zakaj si tako obupano želimo spremembe, ni nujno le oseba sama, ampak tudi naš občutek nemoči. A prav tu se začne tvoj resnični izziv—ne pri njih, ampak pri tebi.

Kaj lahko narediš namesto tega?

Namesto da se osredotočaš na to, kako bi nekoga spremenila, začni pri sebi. Priznaj si, da te določena oseba ali odnos bremeni in premisli, kaj ti ta vzorec sporoča. Ali je oseba res pripravljena na spremembo, ali ti znova in znova dokazuje, da je takšna, kot je? Ko sprejmemo dejstvo, da ne moremo nikogar prisiliti k spremembi, se lahko od tega malce oddaljimo in stvari pogledamo bolj objektivno. To je lahko sprva neprijetno, a hkrati nam omogoči večjo jasnost o tem, kaj je (in ni) v naši moči.

Kaj pa je v tvoji moči?

Tvoj odziv. Tvoj odziv ni le to, kar rečeš, ampak tudi tisto, kar sporočaš s svojimi dejanji. Ena najmočnejših strategij za spreminjanje dinamike v odnosih je, da sama pokažeš, kaj je sprejemljivo zate in kaj ne. Recimo, da v partnerskem odnosu vedno znova prosiš svojega fanta, naj ti pomaga pri gospodinjskih opravilih, a on nikoli ne sledi dogovoru. Počutiš se razočarano in izčrpano, ker vedno končaš s tem, da narediš vse sama.

Običajen vzorec—ponavljajoče se prošnje, izražanje frustracije in na koncu prevzem njegove odgovornosti—ga ne bo spremenil. Namesto tega samo ohranjaš dinamiko, kjer ti narediš več, on pa vedno manj. Kaj če bi poskusila drugače? Namesto da vztrajaš pri prepričevanju, preprosto sprejmi situacijo in se vprašaj: "Kaj so moje možnosti?"

Če je na primer njegov dogovor, da bo odnesel smeti, a tega ne stori, jih pusti tam. Ne naredi tega namesto njega. Morda bo sprva neprijetno, a s tem jasno sporočaš: "Jaz sem odgovorna za svoj del, tvoj del pa ni moja skrb." Seveda to ne pomeni, da ne moreš izraziti svojih pričakovanj ali postaviti meja. Lahko mirno rečeš: "Potrebujem, da se pri hišnih opravilih razporedimo enakopravno. Jaz bom opravila svoje obveznosti, ne bom pa prevzemala tvojih." S tem spremeniš fokus: ne poskušaš spremeniti njega, ampak s svojimi dejanji jasno postavljaš meje.

Svoboda se začne pri tebi

Ko enkrat sprejmeš, da druge osebe ne moreš spremeniti, si podariš nekaj izjemno dragocenega—svobodo. Svobodo, da vidiš ljudi takšne, kot so, in ne takšne, kot bi si želela, da bi bili. Prevečkrat projiciramo svoje želje na druge in pričakujemo, da se bodo nekoč spremenili, postali bolj pozorni, odgovorni ali čustveno dostopni. Ni narobe upati na najboljše, a še pomembnejše je sprejeti realnost. Ko ljudi vidimo bolj objektivno, lahko bolj jasno določimo, kako se bomo odzvali in kakšno vlogo jim bomo dali v svojem življenju.

Postavljanje besednih in vedenjskih meja ni način, kako nekoga prisiliti k spremembi, ampak orodje, s katerim zaščitiš svojo energijo in čustveno dobrobit. Ko s svojimi dejanji pokažeš, kaj je zate sprejemljivo in kaj ne, se končno osvobodiš neskončnega kroga prošnje in razočaranja. Ja, ta proces je lahko strašljiv, ker te postavi v neznano. A prava moč se skriva v tem, da končno sprejmeš: ne moreš spremeniti drugih, lahko pa izbereš, kako boš skrbela zase. In prav tukaj se začne resnična preobrazba.

Povzeto po Psychology Today