Nikoli nisem rada masturbirala. Zame je masturbacija nekaj takega kot serija South Park. Na prvi pogled bi rekla, da mi bo všeč, ampak enostavno se ne morem vživeti v ta humor. Pa sem res poskušala!
Prvič sem se s samozadovoljevanjem srečala na fakulteti, leta 2010. Moj prvi fant je bil starejši tipček iz impro skupine, ki je bil presenečen, da še nisem doživela orgazma, in želel, da mu pokažem, kako se dotikam. Jaz pa nisem imela pojma, kaj sploh misli.
Preberi še:
Seveda sem vedela, kaj je masturbacija – nenazadnje sem gledala film Ameriška pita 2 –, a sem mislila, da je to nekaj, kar počnejo samo fantje. Ko sem vprašala mamo, če dekleta res masturbirajo, tako kot v seriji Seks v mestu, mi je odločno rekla: "Absolutno ne!"
Zato je bilo zame presenečenje, ko mi je taisti fant kupil drag vibrator, saj je bil prepričan, da moram sama raziskati svoje telo, da bi lahko skupaj uživala v seksu. Toda samozadovoljevanje se mi je zdelo – dolgočasno! Moje telo mi je govorilo, naj malo pospešim to početje, da ne zamudim najnovejše epizode serije Kako sem spoznal vajino mamo.
Pozneje sem še večkrat poskušala, a vedno znova poslušala druge, ne sebe. Po nekaj letih in še nekaj neuspešnih poskusih s partnerji, ki so se trudili rešiti moj "problem" z orgazmi, tudi skozi razne igračke, sem se končno odločila poslušati svoje telo. In ugotovila, da samozadovoljevanje enostavno ni zame.
Preobrat skozi istospolno ljubezen
Po desetletju frustracij in pritiska sem spoznala, da moja težava sploh ni v tem, da "ne znam sama doseči orgazma". Resnična težava je bila, da sem poskušala ustreči vsem, razen sami sebi. Šele ko sem si končno dovolila slediti lastnim željam, sem doživela svoj prvi orgazem z manjšo pomočjo seks igračke – z nekom drugim, ne sama.
Za orgazem v resnici ni bila kriva pomoč masturbacije, temveč povezava z drugo osebo. In veš kaj? Sploh ni bilo tako spektakularno, kot so vsi obljubljali. A prav to mi je odprlo oči. Začela sem sprejemati dejstvo, da ni treba, da je moj užitek videti enako kot užitek drugih.
Ko sem se nehala obremenjevati še z idejo, kako bi moral biti videti seks, sem odkrila, da sem pravzaprav zaljubljena v svojo prijateljico. Ko sem ji povedala, sva skupaj preživeli nepozaben mesec. Z njo je celo 'fejkanje' orgazmov bolj seksi kot poskusi masturbacije v samoti ali z nepravimi partnerji. Končno sem razumela, kaj pomeni biti seksualno osvobojena – početi tisto, kar mi 'paše', ne pa tisto, kar narekujejo drugi.
Moj zaključek? Samozadovoljevanje ni zame in nihče več mi ne bo vzbujal občutka krivde zaradi tega. Moja seksualna osvoboditev je popolnoma osebna in točno takšna, kot mora biti.
Povzeto po: Cosmopolitan.com
Novo na Metroplay: Zakaj duhovni učitelji pogosto padejo na preizkušnjah MOČI, DENARJA in SPOLNOSTI | Romana Strašek