7 stavkov, ki skrivaj lomijo otroško srce – in starši tega sploh ne opazijo

8. 3. 2025
Deli

Beseda ima precej večjo moč, kot si lahko mislimo.

Vsi starši se kdaj znajdejo v situaciji, ko v trenutku frustracije rečejo nekaj, kar kasneje obžalujejo. Starševstvo je namreč podobno poskusu zlaganja rjuhe – ne glede na to, kako se trudimo, nikoli ni popolno. A namesto da se obremenjujemo z gubami, je pomembno, da se osredotočimo na ljubezen in trud, ki ju vlagamo, piše piše Psychology Today.

Besede, ki jih starši izgovorijo svojim otrokom, imajo velik vpliv na njihovo samopodobo in čustveni razvoj. Nekateri stavki, ki se zdijo nedolžni ali celo vzgojni, lahko pustijo globoke rane in zaznamujejo otroka vse življenje. Poglej si 7 pogostih izjav, ki lahko škodujejo otrokovemu čustvenemu zdravju – in kako jih lahko nadomestimo s spodbudnimi besedami.

1. Primerjanje bratov in sester

🗣 "Zakaj ne moreš biti bolj kot tvoj brat?"

💔 Zakaj škodi?
Primerjanje otrok lahko povzroči zamere in nezdravo rivalstvo med sorojenci. Otrok, ki sliši takšne besede, se lahko začne počutiti manjvrednega in nezaželenega. Namesto tega raje poudarite njegove edinstvene lastnosti:
💡 "Vidim, da se zelo trudiš. Vsak ima svoje talente, in tvoji so res nekaj posebnega!"

2. Uporaba absolutnih trditev

🗣 "Vedno pozabiš, kar ti rečem!"

💔 Zakaj škodi?
Ko otroku govorimo v absolutih (vedno, nikoli), se začne počutiti nesposobnega za spremembe. To lahko vpliva na njegovo samozavest in ga demotivira. Namesto tega raje ponudite konstruktivno spodbudo:
💡 "Zadnjič si si zapomnil, zakaj ti tokrat ni uspelo? Kako lahko skupaj izboljšava to?"

3. Izražanje razočaranja brez podpore

🗣 "Pričakovala sva več od tebe."

💔 Zakaj škodi?
Čeprav imajo starši do otrok določena pričakovanja, lahko takšne izjave povzročijo občutke manjvrednosti in tesnobe. Otroci si želijo starševskega odobravanja, zato jih raje spodbujajte k izboljšavam:
💡 "Vem, da si se potrudil, in cenim tvoj trud. Kaj lahko naslednjič naredimo drugače?"

otrok starš kričanje jeza žalost
Profimedia

4. Zanikanje otrokovih čustev

🗣 "Ne pretiravaj, saj ni nič takega."

💔 Zakaj škodi?
Ko otroku sporočamo, da so njegova čustva pretirana, se lahko nauči potlačiti svoje občutke. To pa lahko vodi v težave s samopodobo in čustveno inteligenco. Namesto tega raje pokažite razumevanje:
💡 "Vem, da si prizadet. Kako ti lahko pomagam?"

5. Negativno etiketiranje

🗣 "Si pa res len!"

💔 Zakaj škodi?
Ko otroku nalepimo etiketo, kot je len, nesposoben, trmast, lahko začne verjeti, da je res takšen. To vpliva na njegovo motivacijo in občutek lastne vrednosti. Raje uporabite konstruktivno kritiko:
💡 "Vidim, da ti manjka motivacije. Kako bi ti lahko pomagal, da se lotiš tega?"

6. Primerjanje z drugimi otroki

🗣 "Poglej, kako dobro gre tvoji prijateljici, zakaj ti ne gre tako?"

💔 Zakaj škodi?
Primerjanje z drugimi lahko povzroči občutek nesposobnosti in manjvrednosti. Otroku lahko zmanjša samozavest in motivacijo za lastni napredek. Raje poudarite njegov osebni razvoj:
💡 "Vem, da se trudiš, in cenim tvoj napredek. Najbolj pomembno je, da se izboljšuješ vsak dan."

7. Izrekanje besed, ki ranijo

🗣 "Včasih si želim, da te ne bi bilo tukaj."

💔 Zakaj škodi?
Besede, izrečene v jezi, lahko pustijo globoke čustvene rane in občutek zavrženosti. Otroci si to zapomnijo in lahko razvijejo občutke nizke lastne vrednosti. Ko ste pod stresom, raje zadihajte in premislite, preden spregovorite. Namesto tega poskusite reči:
💡 "Trenutno sem jezen, a te imam rad. Pogovoriva se kasneje."

Moč besed v starševstvu

Starševstvo je polno izzivov, zato je normalno, da včasih rečemo kaj, kar kasneje obžalujemo. A zavedanje moči besed lahko pomaga pri vzgoji otrok, ki se bodo razvili v samozavestne, čustveno inteligentne in srečne posameznike. Namesto da v jezi izgovorimo besede, ki bolijo, raje izbirajmo takšne, ki spodbujajo, gradijo in izražajo ljubezen.

Sončni dnevi so kot nalašč, da se odpraviš v center Ljubljane na eno najboljših kavic in sladico, po kateri si oblizneš prste

Novo na Metroplay: "PCOS lahko vpliva na skoraj vsak del našega telesa" | Anja Kikl