Strahovi, ki so se kot otroku zdeli neznosni, ne izginejo kar sami od sebe.
Skozi leta se preoblikujejo in prilagodijo našemu odraslemu svetu, hkrati pa ohranjajo svoj prvotni namen – da nas zaščitijo pred zaznanimi nevarnostmi.
Ko razumemo, da naše odrasle tesnobe pogosto izhajajo iz poskusov našega mlajšega jaza, da bi ostal varen, se lahko do njih obrnemo s sočutjem namesto s kritiko. To zavedanje odpre vrata k zdravljenju, osebni rasti in možnosti, da stare strahove spremenimo v nove moči.
Tukaj je 7 otroških strahov, ki se preoblikujejo v odrasle tesnobe:
1. Tema
Takrat: Pošasti pod posteljo so bile resnične. Vrata omare so morala biti zaprta, vsak škrip ali pok ponoči pa me je spravil pod odejo, četudi je bilo prevroče.
Zdaj: Nekateri se še vedno bojijo teme, a zdaj razumemo, da je večina stvari le v naši glavi. Pa vseeno – hoja po kleti s škripajočimi stopnicami ni najbolj prijeten občutek.
2. Strah pred bolečino
Takrat: Praske in modrice po padcu s kolesa niso prav dolgo bolele, a občutek je bil dramatičen. Čez nekaj dni smo bili spet na kolesu, nesrečo pa smo pozabili.
Zdaj: Večina nas se bolj boji čustvene bolečine. Odrasli pogosto skrivamo svoja čustva in igramo vloge, da nas drugi ne bi prizadeli. Te rane se celijo dlje in težje se znova odpremo.
3. Strah pred kaznijo
Takrat: Nič ni bilo hujšega kot graja staršev ali učiteljev. A kazen nikoli ni bila tako grozna, kot smo si jo predstavljali.
Zdaj: Če naredimo napako v službi, lahko izgubimo delo – in to pomeni resne posledice. Posledice so veliko hujše kot petminutni »time-out«.
Preberite še:
- 7 znakov, ki nakazujejo na to, da se le pretvarja, da vas ljubi (nikar ne nasedajte!)
- Ne morete nehati sanjati bivšega partnerja? To je razlog, zakaj se vam te sanje ponavljajo
4. Strah pred zdravnikom
Takrat: Injekcije so bile grozne, a na koncu smo dobili liziko ali sladoled, kar je malo popravilo vtis.
Zdaj: Obisk zdravnika nas spravi v paniko. Brskanje po spletnih straneh, kot je WebMD, pa strah samo še poveča. Raziskave kažejo, da je kognitivno-vedenjska terapija (CBT) najboljši način za premagovanje tega strahu – s postopnim soočanjem, izzivanjem negativnih misli in tehnikami sproščanja.
5. Strah pred izgubo
Takrat: Ko si v trgovini izgubil mamo izpred oči, je bil to grozljiv trenutek. Kot majhen otrok med množico odraslih si se počutil popolnoma nemočno.
Zdaj: Najhujše je, ko se »izgubimo« v življenju. Ko ne vemo, kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ali ko nimamo načrta. Želeli bi si GPS, ki bi nas vodil skozi dvajseta leta.
6. Žuželke
Takrat: Molji, pajki, čebele – vse je bilo strašljivo. Sreča je bila, da so starši pritekli na pomoč ob vsakem kriku.
Zdaj: Odrasli moramo to opraviti sami. Ko v sobi zagledamo pajka, smo mi tisti, ki ga moramo odstraniti. Samostojnost pač prinese tudi to breme.
7. Neznanci
Takrat: Skoraj vsi smo slišali za »nevarnost tujcev«. Najbolj strašljivo je bilo srečanje z neznancem, ker nikoli nismo vedeli, kaj namerava.
Zdaj: Morda nas ne bodo ugrabili, a pogovor z neznancem – pri klicu v službo za pomoč strankam ali klepetu s sosedom – je še vedno lahko neprijeten. Čeprav smo zdaj tudi sami »odrasli«, stik z neznanci ni vedno prijeten občutek.
Ko odraščamo, se naši strahovi spreminjajo. Nekateri se vrnejo v novi obliki, drugi se razvijejo v nekaj povsem drugega. Edino, kar lahko rečemo, je to, da je odraslo življenje težko – in tisti otroški strahovi se zdaj zdijo precej enostavni za obvladovanje (razen strahu pred temo, s katerim se nekateri nikoli ne sprijaznimo, sploh po ogledu grozljivk).
Povzeto po Your Tango
