Kjučne točke:
- Razlika med pari, ki se bojijo konfliktov, in tistimi, ki se jih ne, je v tem, kako se prepirajo.
- Če eden od partnerjev noče priznati svojega vpliva na drugega, to vodi v frustracije in čustveno odtujenost.
- Če partnerju vedno znova postavljamo pod vprašaj njegova čustva, ga s tem čustveno izčrpavamo.
Glavna razlika med pari, ki se konfliktov bojijo, in tistimi, ki jih ne, je preprosta, a ključna – v tem, kako rešujejo nesoglasja.
Pari, ki se izogibajo konfliktom, imajo pogosto slabo navado: čeprav se ljubijo, se v prepiru obnašajo, kot da se ne. Ko se napetost stopnjuje, pozabijo na najpomembnejšo stvar – na to, da sta skupaj na isti strani. Namesto "midva proti težavi" postane njun odnos "jaz proti tebi".
Slabo obvladovanje konfliktov je lahko posledica različnih dejavnikov, a največkrat je težava v jeziku – v tem, kako se partnerja pogovarjata v stresnih trenutkih. To sta dve frazi, ki bi ju morala vedno izključiti iz svojega besednjaka.
1. "Takšen/a pač sem"
Ko ti partner da povratno informacijo ali izrazi kritiko, je povsem normalno, da se v tebi vzbudi obrambni refleks. Nihče ne mara slišati, da je nekaj naredil narobe, še manj pa, da je prizadel ljubljeno osebo. A ena najpogostejših in hkrati najbolj škodljivih reakcij na partnerjeve občutke je: "Takšen/a pač sem. Vedel/a si, v kaj se spuščaš."
Predstavljaj si, da ti partner pove, da ga boli, ko se iz njega norčuješ pred prijatelji. Namesto da bi se ustavil/a, razmislil/a o njegovih občutkih in se vprašal/a, kako lahko svojo komunikacijo prilagodiš, odgovoriš: "To je samo moj humor. Saj si vedel/a, da sem takšna." Težava pri tem odgovoru je, da ne vodi nikamor. Popolnoma zanika partnerjeva čustva in hkrati sporoča, da nisi pripravljen/a rasti ali sklepati kompromisov. Raziskave že dolgo kažejo, da so uspešni odnosi tisti, v katerih sta oba partnerja prilagodljiva in pripravljena vlagati v medsebojno razumevanje.
Zagotovo te zanima še:
- Bralka iskreno: "Samozadovoljevanje se mi zdi dolgočasno in to je razlog, zakaj!"
- Ko hči izgubi mamo: "Ko je ležala v bolniški postelji in se zavedala, da se njen čas izteka, me je vprašala ..."
Če eden od partnerjev zavrača odgovornost za svoja dejanja, bo v odnosu sčasoma narasla frustracija in čustvena distanca. Eden bo izražal svoje občutke, drugi pa jih bo popolnoma ignoriral. Stavki, kot je "To sem jaz, vzemi ali pusti", partnerju sporočajo, da mora preprosto sprejeti nekaj, kar ga boli – kar pa nikoli ne bi smelo biti osnova zdravega odnosa.
V stabilnih, ljubečih razmerjih je komunikacija drugačna. Ko partner izrazi bolečino, drugi prisluhne in se potrudi razumeti. Namesto "Saj si vedel/a, kakšen/a sem", reče nekaj v slogu: "Nisem se zavedal/a, da te to prizadene. Ni mi bilo namen, naslednjič bom bolj pazljiv/a." Ljubeči partnerji so iskreni pri priznavanju svojih napak in – kar je najpomembneje – so odločeni, da bodo skrbeli za dobrobit drug drugega.
2. "Me sploh ljubiš?"
Tudi v najbolj zdravih odnosih lahko nesoglasja postanejo čustveno naporna, še posebej, kadar odprejo negotovosti enega od partnerjev. V takšnih trenutkih lahko strah ali frustracija vodita do vprašanja: "Me sploh ljubiš?" Morda se to vprašanje zdi neškodljivo, a v resnici je lahko zelo škodljivo za odnos. S tem v trenutku omaješ občutek varnosti in zaupanja. Partnerja siliš v situacijo, kjer mora sredi prepira dokazovati svojo ljubezen – čeprav ta sploh ni bila predmet nesoglasja.
Če partner vedno znova doživlja tovrstne dvome, ga to sčasoma čustveno izčrpa. Občutek ima, da mora svojo ljubezen nenehno dokazovati, kot da je na preizkušnji. Še večja težava je, da to vprašanje odvrača pozornost od pravega problema. Namesto da bi iskali rešitev za nesoglasje, partnerja postaviš v čustveno napeto situacijo, kjer mora upravičevati svojo ljubezen. Takšno vedenje lahko hitro postane oblika čustvenega izsiljevanja. Raziskave kažejo, da je eden od ključnih elementov čustvene manipulacije prav "kaznovanje" partnerja, ko ne deluje v skladu s pričakovanji.
V zdravih odnosih si lahko partnerja priznata dvome ali negotovosti, ne da bi s tem sabotirala pogovor. Ko se en partner počuti negotovo, ne poskuša preusmeriti pozornosti s stavkom "Me sploh ljubiš?", ampak raje iskreno izrazi svoje občutke: "Počutim se oddaljeno in potrebujem nekaj potrditve."
Stabilni pari gradijo odnose na odprtosti – ne le v vsakdanjih pogovorih, temveč tudi med konflikti. Zaupajo drug drugemu dovolj, da si dovolijo ranljivost, ne da bi pri tem igrali na krivdo ali pritisk. Namesto da bi ljubezen postavljali pod vprašaj v trenutkih nesoglasij, jo izražajo tako, da spoštujejo drug drugega tudi v prepirih.
Povzeto po Psychology Today
